Starševstvo po ločitvi

 Starševstvo po ločitvi

Starševstvo po ločitvi je pogosto vse prej kot lahka naloga. Poglejmo si nekaj napotkov, ki nam pri tem lahko pomagajo:

1. Bodimo prisotni - tako fizično kot čustveno

Količina časa, ki jo preživimo z otrokom je pomembna. Kakovosten odnos z otrokom pogosto ni mogoč brez rednega časa, ki ga preživimo skupaj. Otrok potrebuje, da je njegov starš tudi čustveno prisoten, se vključuje v aktivnosti z njim ter se za otroka zanima.

2. Pogovorimo se z otrokom o ločitvi

Otroci potrebujejo vedeti, da ne bodo zapuščeni s strani mame ali očeta. Pomembno je, da se počutijo v odnosu z nami varne in da vedo, da lahko izrazijo svoja čustva, kot so strah, šok, zmedenost, žalost, jeza ali podobno. Ločitev je dolgotrajnejši proces za otroka in ni enkratni dogodek, zato se bomo z otrokom najverjetneje večkrat pogovarjali o tem.

3. Otroku omogočamo, da ostaja otrok

Pomembno je, da otroka ne obremenjujemo s svojimi odraslimi problemi, ki se tičejo ločitve, temveč jim omogočamo, da se ukvarja tudi z drugimi stvarmi, ki so njegovi starosti primernejše.

4. Podpiramo vlogo svojega nekdanjega zakonca kot starša

Čeprav se morda ne strinjamo z vsakim najmanjšim vzgojnim prijemom ali odzivom, ki se ga poslužuje naš nekdanji partner, je pomembno, da ohranjamo tudi določeno mero fleksibilnosti, podpore in odprtosti. Pomembno je torej, da ločimo občutke jeze ali razočaranja, ki jih morda čutimo do nekdanjega partnerja od odgovornosti, ki jih imamo skupaj s partnerjem do svojega otroka.

5. Do nekdanjega partnerja se obnašamo spoštljivo

Spoštljivo vedenje do očeta ali mame našega otroka je ključno za otrokovo blaginjo. Konflikti, zamere, očitanja in podobno med ločenimi starši izredno negativno vplivajo na otroka. Z njimi bomo precej bolj prizadeli svojega otroka kot nekdanjega partnerja, zato se jim raje izogibajmo.

6. Ohranjamo otrokove vire podpore

Pomembno je, da otrok lahko ohranja odnose in rutino tudi s širšimi člani družine, prijatelji, šolo in se udeležuje raznih aktivnosti. To močno doprinaša k otrokovemu občutku stabilnosti in varnosti v njegovem vsakodnevnem življenju.

7. Ohranjanje lastnega zdravja in blaginje je prioriteta

Skrb zase ni pomembna le iz našega vidika, pač pa tudi z otrokovega. Otrok je od nas odvisen, zato je pomembno, da ohranjamo svoje fizično, čustveno in mentalno zdravje.

 

 Vir: Psychology Today l Foto: Freedigitalphotos.net