Kaj se dogaja v športnikovi glavi pred tekmo?

Verjetno ste se vsi športni navdušenci že kdaj vprašali, kaj se dogaja v športnikovi glavi pred tekmo? Kaj si športnik misli, je napet, ga je strah? Navijači pogosto ne razumejo, kako lahko športnik na tekmi greši ali ni učinkovit, pa čeprav že celo življenje trenira določen šport.

Pri delu s športniki skušamo najprej razumeti in analizirati, kako se športnik pred tekmo počuti in o čem razmišlja. Skupaj s športnikom naredimo analizo predtekmovalnih stanj, ki je izhodišče za načrtovanje mentalnih treningov. Ko govorimo o predtekmovalnih stanjih, imamo v mislih tri pomembne psihološke fenomene: anksioznost, samozavest in koncentracijo športnika. Običajno pa je ravno predtekmovalna anksioznost tista, ki najbolj bega športnika in negativno vpliva na njegovo uspešnost na tekmi.

Trema, tesnoba in strah pred tekmo?

Pri veliki večini športnikov se v času pred tekmo pojavi generalizirana anksiozna motnja ali predtekmovalna anksioznost. Anksioznost ali tesnoba je v resnici negativno čustveno stanje, za katero je značilna pretirana zaskrbljenost zaradi stvari, povezanih s tekmo, kaže pa se tudi na telesnem nivoju. Za stanje anksioznosti so značilni hitrejše bitje srca, tiščanje ali napetost v prsih, nemir, hitra utrudljivost, suha usta in splošna mišična napetost.

Na miselnem nivoju pa se anksioznost kaže kot v obliki pretirane zaskrbljenosti, dvomov, negativnih misli, razdražljivosti in občutkov neugodja. Športniki poročajo o tem, da jih pred tekmo skrbi, ali bodo sposobni pokazati, kaj znajo, kaj bodo naredili, če se zmotijo, kaj zanje pomeni neuspeh, kaj bo rekla okolica, ali bodo razočarali sebe ali javnost, … Poleg skrbi se pojavijo tudi dvomi o sposobnosti in negativne misli: »Ne bo mi uspelo«, »Na zadnjem treningu mi ni šlo najbolje«, »Ti nasprotniki so neugodni, proti njim ne znam igrati«, »Tega ne morem«, …

V raziskavah so psihologi ugotovili, da športniku na tekmi bolj škoduje miselni vidik anksioznosti kot pa telesni vidik, saj miselni vztraja dlje časa in ima močan vpliv tudi med samo tekmo, medtem ko telesni simptomi po začetku tekme hitro upadejo.

Zakaj negativne misli in dvomi škodujejo nastopu?

V psihologi že dolgo vemo, da naše misli vplivajo na naša čustva, ta pa na vedenje in na telesne odzive. Zato poseben poudarek pri delu s športniki namenimo prav analizi njihovih misli. Negativne misli izzovejo negativna telesna stanja in obratno. Če želi športnik svoj miselni tok spremeniti v pozitiven samogovor, se mora negativnih misli zavedati, kar je lahko precej zapleteno, saj se mnogo športnikov svojega negativnega samogovora sploh ne zaveda. Ko pa misli enkrat prepoznajo, jih lahko ustavijo, da se ne razvijajo naprej in jih nadomestijo z realnim, spodbudnim in pozitivnim miselnim tokom.

Od česa vse je odvisna predtekmovalna anksioznost?

Kako visoka bo predtekmovalna anksioznost, je odvisno od tega, kaj športniku sama tekma predstavlja. Pomembnejša, kot je tekma, večja bo anksioznost. Na anksioznost vplivajo tudi visoka pričakovanja in želje športnika ter zunanji pritisk. Predtekmovalna anksioznost pa je ne nazadnje odvisna tudi od motivacije športnika: Pri visoko motiviranih športnikih je višja prav na račun močne želje in vloženega truda v proces treningov.

Kako visoka bo anksioznost, je odvisno tudi od višine anksioznosti kot osebnostne poteze. Nekateri ljudje so že »po naravi« bolj podvrženi skrbem in dvomom. Takšni športniki bodo zato še bolj dovzetni za vpliv treme pred nastopom.

Protiutež anksioznosti je športnikova samozavest – višja kot je, lažje športnik obvladuje stres pred tekmo, pa tudi manj dovzeten je za vpliv negativnih misli, zato lahko bolj odločno nastopi na tekmi.

Tekmovalno anksioznost navadno označimo kot negativno, a v določenih primerih je lahko tudi pozitivna. Primerna trema in strah le dokazujeta spoštljiv odnos do tekme. Ena od pozitivnih posledic anksioznosti je porast prizadevanja, truda in napora. Strah pred neuspehom je včasih tudi dober motivator v procesu treningov.

Kako se športnik počuti v ključnih trenutkih?

Tekma športniku predstavlja stres, zato vsi našteti simptomi anksioznosti niso nič nenavadnega, a so lahko skrajno neprijetni oziroma nefunkcionalni. Pomislite na situacijo, ko ste gledali kakšno pomembno tekmo in prišel je trenutek, ko je športnik metal odločilen prosti met. Kako ste se počutili?

Skoraj zanesljivo ste čutili razbijanje srca, napetost ali ste celo rekli, da tega ne morete gledati. Čez glavo vam je švignila misel: »Saj ne bo zadel« ali »Samo, da ne zgreši«. Podobna stanja, le da še bolj intenzivna, doživlja tudi športnik sam, pomembno pa je, da jih v ključnem trenutku zna nadzorovati, saj je od tega odvisno, kako uspešno bo njegovo izvajanje prostega meta.  

S takšnimi telesnimi stanji je težko uspešno izvesti motorično aktivnost. Mišice postanejo napete in zategnjene, športnik pa izgubi pravi občutek za met na koš ali za katero drugo akcijo. Če ga ob tem preplavijo negativne misli, upade samozavest in športnik ne izvede akcije tako odločno in sproščeno kot jo običajno na treningu. Tako se zviša možnost napake.

Nekateri športniki odlično nadzorujejo predtekmovalna stanja in v ključnih trenutkih ohranijo »mirno kri«, spet drugi pa morajo vložiti še kar nekaj dela in truda, da razvijejo resnično dobre mehanizme kontrole. Kljub temu se lahko še vedno zgodi, da športnik naredi napako. Napaka namreč ni vedno posledica slabe psihične pripravljenosti. Preko fizičnih, tehničnih in mentalnih treningov želimo minimizirati možnost napak na tekmi in dvigovati verjetnost uspeha. Uspeh, ki si ga želimo vsi –   športnik, njegova ekipa in navijači.

 

Foto: sxc.hu