Ah, ta stres! Kako naj te premagam?! 1. del

Ah, ta stres! Kako naj  te premagam?! 1. del

Stres je reakcija našega organizma na dražljaje in spremembe okolja. Gre za naraven proces telesnega prilagajanja novim okoliščinam. Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na vsako spremembo, ki se ji mora prilagoditi. Stres je tako lahko tudi pozitiven, če spremembe dojemamo kot izzive. Negativen za naše zdravje in počutje je takrat, ko imamo občutek, da se spremembam nismo zmožni prilagoditi. Kadar nam stres da občutek, da smo v nevarnosti, se naše telo pripravi na odziv v obliki »boja ali bega«. Dihanje postane hitrejše, srčni utrip se poveča, krvne žile se razširijo, dotok krvi v možganih in mišicah pa se poveča. Posameznik se lahko znajde v zelo nelagodni situaciji, saj takrat ne more upoštevati reakcije »boj ali beg«. Hujše posledice daljših obdobij stresa lahko vodijo do kronične izčrpanosti ali celo do bolezenskega stanja. Telo posameznika, ki je nenehno v stanju stresa, povzroča izločanje kortizola in drugih hormonov, kar negativno vpliva na naš imunski sistem in ga slabi.

Kar je povzročitelj stresa pri eni osebi, lahko manj skrbi drugo. Nekateri ljudje so bolj sposobni obvladovati stres kot drugi. Stres ni vedno slab, saj nam v majhnih odmerkih lahko pomaga dokončati naloge in nas zaščiti pred nevarnostmi. Stres je na primer tisti, ki v nas povzroči pritisk na zavoro, da bi se izognili avtomobilu pred nami. To je pozitivna stran stresa. Naše telo je sposobno ravnati z majhnimi odmerki stresa, vendar pa nismo opremljeni za dolgoročno ravnanje s kroničnim stresom brez posledic.

Doživljanje stresne situacije kot nevarnosti je popolnoma odvisno od posameznika. Nekateri posamezniki določeno situacijo doživljajo kot grozljivo, drugi pa enako situacijo vzamejo kot izziv. Zelo odvisno je od načina funkcioniranja in okolja posameznika. En sam človek se lahko odzove različno na enak dražljaj v različnih okoliščinah, ki so odvisne od njegovega trenutnega počutja. Primer je lahko potovanje, ki je nekaterim v veselje, za druge pa povzročitelj stresa.

Manjše količine stresa niso tako nevarne, vendar pa je kronični stres lahko povzročitelj številnih resnih zdravstvenih težav, vključno z duševnimi težavami, na primer depresija, anksiozne in osebnostne motnje. Prav tako lahko stres povzroči bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, motnje srčnega ritma, srčni napad ter kap. Težave so lahko tudi debelost in motnje hranjenja, menstrualne težave ter spolne motnje. Povzroči lahko tudi težave s kožo, na primer akne, luskavico, ekcem ter težave z lasmi, na primer trajno izpadanje las. Med drugim se lahko negativne posledice kroničnega stresa kažejo v gastrointestinalnih težavah, kot so gastritis, kolitis in razdražljivost debelega črevesa. Posledica doživljanja stresa je lahko izgorelost.

Premagaj stres in ...

Mogoče se nam zdi, da je stres nemogoče obvladovati – da bodo računi vedno prihajali, da dan nikoli ne bo dovolj dolg, da se vaše obveznosti na delovnem mestu in v družinskem okolju nikoli ne bodo končale. Vendar je vse to odvisno od nas, in če se tega pravočasno začnemo zavedati, lahko bistveno spremenimo svoje počutje in izboljšamo kakovost svojega življenja. Potrebno je le zavedanje, da smo sami odgovorni za svoje počutje in življenje ter da je vse temelj obvladovanja stresa. Obvladovanje stresa pa pomeni prevzemanje odgovornosti, zavedanje lastnih misli in čustev, organizacijo delovnega in prostega časa ter učinkovito reševanje konfliktov.                                                                                

Da bi se učinkovito soočali s stresom, je pomembno najprej prepoznati, kaj je za nas stres in kaj nas obremenjuje. Obvladovanje stresa se začne z določanjem virov stresa v našem življenju. Viri stresa niso vedno očitni, prav tako je v vsakdanjem življenju zelo enostavno spregledati lastne povzročitelje stresa, kot so misli, čustva in vedenje. To so na primer lahko delovni roki, ki nas vedno tako obremenjujejo, a se resnično ne zavedamo, da smo samo mi popolnoma odgovorni za organizacijo delovnega časa. To je morda lahko naše odlašanje, namesto da bi se raje lotili težave in boljše organizirali svoje delo in prosti čas. Za prepoznavanje teh virov je treba preveriti lastne navade, odnose in izgovore. Prav tako je pomembno preveriti, kako se trenutno soočamo s stresom. V primeru, da nam dosedanje metode obvladovanja stresa ne koristijo, je treba poiskati druge. Določenim stresnim situacijam se ne more izogniti, kar je včasih tudi dobro, saj je pomembno, da svoje težave rešujemo.

V današnjem prispevku si izvedel-a, kaj je stres, kako se z njim soočiti, kakšen odnos je "priporočljiv", ko smo pod hudim stresom, ali je stres slab in kako vpliva doživljanje stresne situacije na posameznika.

V prihodnjem prispevku boš izvedel/a tehnike, s katerimi obvladamo stres, zato nam pridno sledi še naprej in všečkaj ter deli današnjo objavo na FB. Smile

 

Avtor članka: Gabriela Lukman, mag. psih. NLP praktik coach

 

Foto: Arhiv Gabriela Lukman, Freeimages.com

Gabriela Lukman
Gabriela Lukman

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Ah, ta stres! Kako naj te premagam?! III. Del

Ah, ta stres! Kako naj te premagam?! ll. Del

Beg pred skrbmi!

Želiš popolnost? Dovoli, da ti spodleti!