Ali anksioznost predstavlja dejavnik tveganja za srčni infarkt?

Ali anksioznost predstavlja dejavnik tveganja za srčni infarkt?

Izsledki raziskave, objavljene v strokovni reviji Journal of the American College of Cardiology, kažejo na to, da naj bi dolgotrajna anksioznost znatno povečala tveganje za pojav srčnega infarkta.

Dr. Biing-Jiun Shen z Univerze v Kaliforniji pravi, da opažanja njegove ekipe presegajo dejavnike tveganja za nastanek srčnega infarkta, kot so povišan krvni tlak, debelost, povišana raven holesterola, starost, kajenje in drugi. Vloga anksioznosti kot dejavnika tveganja za nastanek srčnega infarkta je po ugotovitvah raziskovalcev večja kot pa depresija, sovražnost, jeza in druga negativna čustva. Dr. Shena sicer meni, da ti dejavniki predstavljajo pomembno tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, a anksioznost je edinstvena. »Pri starejših moških z zelo močno izraženo in dolgotrajno anksioznostjo naj bi bilo tveganje za srčni infarkt večje, čeprav smo pri tem že upoštevali druge dejavnike tveganja, kot so depresija, jeza in sovražnost,« pojasnjuje dr. Shen.

Za namen raziskave je dr. Shen s svojo skupino analiziral podatke raziskave, v kateri so ugotavljali zdravstvene in psihološke spremembe, povezane s staranjem pri zdravih moških. Vsak od 735 sodelujočih je na začetku raziskave, to je bilo leta 1986, opravil psihološko testiranje, prav tako pa so raziskovalci takrat izključili kakršnekoli znake srčno-žilnih obolenj.

Večina ljudi anksioznost povezuje z zelo močno izraženo zaskrbljenostjo. Shen in njegova ekipa so šli še globlje in proučili štiri različne lestvice za ugotavljanje anksioznosti. Prva lestvica je merila psihastenijo, torej preveč izražene dvome, obsesivne misli in neracionalne kompulzije. Druga lestvica anksioznosti je merila socialno introvertiranost oziroma anksioznost, negotovost in neugodje v medosebnih in socialnih stikih. Tretja lestvica anksioznosti je merila fobije oziroma preveliko anksioznost ali strah pred živalmi, določenimi situacijami ali predmeti. Četrta lestvica pa se je nanašala na težnjo posameznika k doživljanju napestosti v stresnih okoliščinah.

Raziskovalci so istočasno opravili še dodatne teste, s katerimi so merili sovražnost, jezo, nepotrpežljivost, depresijo in ostala negativna čustva. Sodelujoči v raziskavi so tudi izpolnili vprašalnike o različnih razvadah, kot sta kajenje in uživanje alkohola ter o njihovih prehranjevalnih navadah, prav tako pa so morali predložiti še izvide rednih triletnih pregledov pri splošnem zdravniku za obdobje zadnjih 12 let.

Raziskovalci so ugotovili, da so imeli moški, ki so na katerikoli od 4 lestvic za merjenje anksioznosti, prav tako pa tudi v skupnem rezultatu vseh štirih lestvic presegli mejo 15 %, kar za 30 do 40 % večjo verjetnost, da doživijo srčni napad. Pri tistih s še višjim rezultatom je bilo tveganje še večje. Ti rezultati so se potrdili tudi v primeru, ko so jih raziskovalci prilagodili glede na standardne dejavnike tveganja za nastanek srčnega infarkta, zdravstvene navade ter negativne psihološke in osebnostne poteze posameznikov.

»Anksioznost je mogoče uspešno zdraviti, kar je zagotovo zelo pozitivno. Če kdo trpi za res hudo obliko anksioznosti, če na primer doživlja panične napade ali se sooča s socialno fobijo oziroma je pretirano zaskrbljen, je prav, da si poišče ustrezno psihoterapevtsko pomoč. Čeprav bodo potrebne še nadaljnje raziskave, pa upamo, da lahko z zmanjšanjem stopnje anksioznosti lahko zmanjšamo tudi tveganje za pojav srčnega infarkta,« pravi dr. Shen.

Dr. Shen in njegova ekipa so se v tej raziskavi osredotočili le na moške, zanimivo pa bi bilo, da bi podobno raziskavo izvedli še pri ženskah in ugotovili, kako anksioznost pri njih vpliva na nastanek srčno-žilnih bolezni.

Vir: Psych Central l Foto: Freedigitalphotos.net

 

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Kako si lahko pomagate pri težavah z anksioznostjo

Izsledki raziskave, objavljene v strokovni reviji Journal of the American College of Cardiology, kažejo na to, da naj bi dolgotrajna anksioznost znatno...