Ko ostanemo brez službe, pogosto trpi naše duševno zdravje

Ko ostanemo brez službe, pogosto trpi naše duševno zdravje

Avgusta je bila brezposelnost pri nas 10,4 %, kar v nas lahko še vedno upravičeno vzbuja skrb. Ni treba prav posebej poudarjati, da izguba službe prizadene naš bančni račun, vpliva pa tudi na naše duševno zdravje.

Brezposelni Američani so svoje stanje največkrat opisali kot »borbo«. Brezposelni ljudje se tako pogosto borijo z depresivnostjo ter občutki žalosti in zaskrbljenosti. Prav tako naj bi pri brezposelnih ljudeh obstajalo večje tveganje za pojav resne duševne bolezni in depresije.

 

 Brezposelnost in žalost gresta z roko v roki

Anketa, ki jo je opravilo podjetje ameriško Gallup, in ki je zajela 40.000 odraslih Američanov, je pokazala, da so negativna čustva pogosteje prisotna med brezposelnimi – 46 % jih je povedalo, da so pogosto zaskrbljeni, 27 % pa se loteva žalost. Pri zaposlenih osebah je zaskrbljenih 27 %, žalostnih pa 13 %. Kar 21 % brezposelnih naj bi kazalo znake depresije, pri zaposlenih naj bi bilo takih le 12 %

Tu gre le za anketo, na podlagi katere ne moremo potegniti zaključkov, da brezposelnost povzroča depresijo ali da depresivni ljudje pogosteje ostanejo brez dela. A po besedah Davida Dooleya, profesorja psihologije in socialnega vedenja na Univerzi v Kaliforniji, je longitudinalna študija, s katero so te ljudi spremljali več let, pokazala, da izguba zaposlitve dejansko vpliva na duševno zdravje.

Brezposelnost ali pomanjkanje dela vodi do bolj izraženih simptomov depresije. Dlje časa trajajoče obdobje brezposelnosti ali pomanjkanja dela prav tako vodi do pogostejših epizod žalosti. Slabi časi zagotovo vplivajo na slabše razpoloženje vsakega posameznika. 

Na to, kako se ljudje soočajo z brezposelnostjo, vpliva več dejavnikom, med katerimi velja izpostaviti starost in stopnja izobrazbe. Ljudje v zgodnjih dvajsetih ob izgubi službe pogosteje zlorabljajo alkohol kot pa ljudje v poznih dvajsetih. Starejši delavci naj bi po njegovem mnenju že imeli večji čut za odgovornost, zato naj bi redkeje utapljali žalost v alkoholu.

Na splošno so raziskave glede povezanosti brezposelnosti in slabšega duševnega zdravja precej pesimistične. Raziskava, ki so jo leta 1998 opravili na Univerzi v Walesu, je pokazala, da je stopnja samomorilnosti med brezposelnosti kar dvakrat višja od tiste med zaposlenimi. Raziskava iz Severne Koreje pa kaže na to, da brezposelnost vpliva tudi na slabšo skrb za zdravje, manjšo porodno težo novorojenčkov in slabše prehranske navade.

 

Naj bo kozarec vedno na pol poln

Izguba zaposlitve še zdaleč ne pomeni konca sveta: Brezposelnost lahko izkoristite za to, da dobro razmislite o svojih ciljih, več časa namenite zdravemu načinu življenja in preživite več časa s svojimi najdražjimi.

Iguba zaposlitve ima tako lahko dva obraza: Nekatere ljudi pahne v obup, drugi pa so morda celo veseli, da so ostali brez službe, saj jih delo, ki so ga opravljali, ni veselilo ali pa jih je utrujalo.

 

Vir: Live Science l Foto: Freedigitalphotos.net

 

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Čas je za nesebičnost .... Ker preprosto verjamemo!

Avgusta je bila brezposelnost pri nas 10,4 %, kar v nas lahko še vedno upravičeno vzbuja skrb. Ni treba prav posebej poudarjati, da izguba službe...

Recesija je še posebej prizadela ljudi s težavami v duševnem zdravju

Avgusta je bila brezposelnost pri nas 10,4 %, kar v nas lahko še vedno upravičeno vzbuja skrb. Ni treba prav posebej poudarjati, da izguba službe...