Jezni mladostniki

Jezni mladostniki

Mladostniška jeza ima veliko obrazov. Mladostniki jo lahko izrazijo kot jezo, bes ali razjarjenost. Nekateri najstniki želijo svojo jezo potlačiti ali jo ignorirati, spet drugi so kljubovalni in celo uničujejo lastnino. To vedenje se lahko nadaljuje kar nekaj časa ali pa se še stopnjuje – vse do trenutka, ko se mladostnik ne odloči soočiti sam s sabo in odkriti vzrok za svojo jezo. Najstniška jeza so občutki, čustva, ne pa vedenje. Jeza je navadno le posledica določenih frustrirajočih dogodkov v mladostnikovem življenju.

Mladostniška jeza je lahko zastrašujoče čustvo, a pravzaprav sama po sebi ni škodljiva. Negativni izraz jeze se lahko izraža preko fizičnega in verbalnega nasilja, predsodkov, škodljivega obrekovanja, antisocialnega vedenja, sarkazma, odvisnosti, kljubovanja in psihosomatskih motenj. Ti negativni obrazi mladostniške jeze lahko zagrenijo življenja, uničijo odnose, škodijo drugim, poslabšujejo delovno storilnost, zameglijo racionalno mišljenje, vplivajo na telesno zdravje in celo uničijo prihodnost.

A obstaja tudi pozitivna stran – najstnik namreč preko jeze pokaže, da se z njim nekaj dogaja. Mladostniška jeza je navadno sekundarno čustvo, ki ga izzove strah. Lahko nas spodbudi, da razrešimo tiste stvari, ki niso v redu in nam pomaga, da se soočimo s svojimi težavami ter se začnemo ukvarjati z resničnimi vzroki za na šo jezo, kot so zloraba, depresija, anksioznost, potrtost, zloraba alkohola ali drugih substanc, travma.

Mladostniki se v času svojega razvoja soočajo s številnimi čustvenimi težavami. Gre za vprašanja o lastni identiteti, odnosih in življenjskem poslanstvu. Prav tako se spreminja njihov odnos s starši, saj mladostniki postajajo vedno bolj samostojni. Starši imajo pogosto težave s sprejemanjem na novo odkrite neodvisnosti njihovih mladostnikov.

To lahko pripelje do frustracij in zmede, ki lahko vodi do jeze in vzorca zelo impulzivnega vedenja pri obeh straneh – starših in najstnikih. To pomeni, da se najstniki preprosto negativno odzovejo na vedenje svojih staršev, starši pa odgovorijo na enak način. Če ne delamo na tem, da bi spremenili svoje vedenje, ne moremo pričakovati boljšega odnosa. Na situacijo moramo odgovoriti, ne pa reagirati eden na drugega. Namen ni zanikati jeze, ampak to, da nadzorujemo to čustvo in poskušamo najti pravo pot, kako jo izraziti na čim bolj produktiven in čim manj škodljiv način.

Kaj lahko torej naredite kot starši mladostnika? Poslušajte ga in se osredotočite na njegova čustva. Poskusite pogledati na situacijo z njegovega oziroma njenega zornega kota. Z obtoževanjem boste med vami in vašim najstnikom/najstnico zgradili še višji zid in poslabšali komunikacijo. Svojemu mladostniku povejte, kako se počutite, pri tem pa se držite dejstev in ostanite v sedanjosti. Prizadevajte si najti rešitev, s katero bosta pridobili obe strani. In zapomnite si, da je jeza čustvo, vedenje pa izbira.

Vir: Psych Central News l Foto: sxc.hu

 

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Varno uživanje prehranskih dopolnil in poročanje o neželenih dogodkih

Mladostniška jeza ima veliko obrazov. Mladostniki jo lahko izrazijo kot jezo, bes ali razjarjenost. Nekateri najstniki želijo svojo jezo potlačiti...