Kaj pa vas najpogosteje skrbi?

Kaj pa vas najpogosteje skrbi?

Če koga vprašate, če ga/jo kaj skrbi, boste skoraj zagotovo dobili pritrdilen odgovor. Ampak zakaj so ljudje pravzaprav v skrbeh in kaj je tisto, kar jih najpogosteje skrbi? Nekateri bi odgovorili, da jim skrbi pomagajo pri reševanju problemov in soočanjem z različnimi dnevnimi izzivi. Skrbi jim pomagajo, da bolj jasno razmišljajo. In kar nekaj raziskav lahko potrdi, da so skrbi povezane s konstruktivnim reševanjem problemov in iskanjem novih informacij.

Ampak kaj je tisto, kar ljudi najbolj pogosto skrbi? Raziskava, ki jo je pred nekaj leti skupaj s svojimi sodelavci izvedel dr. Graham C. L. Davey, profesor psihologije z Univerze v Sussexu, je pokazala, da študente (ki so sodelovali v raziskavi) najpogosteje skrbijo področja, ko so medosebni odnosi, delo, finance, prihodnost (brez cilja) in pomanjkanje samozavesti. Če povzamemo, gre pravzaprav za vse, okrog česar se vrtijo njihove izkušnje in način življenja. Tudi pri starejši populaciji je seznam podoben, nanj pa lahko dodamo še zdravje. Študenti se z zdravjem verjetno še ne ukvarjajo preveč, vsekakor pa to področje ljudem z leti postaja vse bolj pomembno.

Raziskave kažejo na to, da se vsebina skrbi spreminja glede na našo starost, spol, zakonski status in stopnjo izobrazbe ter da zdravje s starostjo postaja vedno pomembno. Zanimivo pa je, da se skrbi z leti manjšajo, kljub temu da starost pogosteje povezujemo z duševnimi motnjami, kot sta anksioznost in depresija. Znanstveniki so primerjali skupino mladih med 16. in 24. letom ter starejše med 55. in 75. letom in ugotovili, da starejše bistveno manj skrbi glede medosebnih odnosov, družine, financ in dela, so pa zato bolj v skrbeh glede svojega zdravja. 

Približno 75 % skrbi se navezuje na sedanjost ali prihodnost. Večina ljudi je najbolj zaskrbljena v zavetju svojega doma (65 %) in kar polovica njih se s svojimi skrbmi ukvarja kar v spalnici. Ko so raziskovalci ljudi spraševali, kdaj najpogosteje premlevajo težavna področja svojega življenja in se vdajajo skrbem, jih je več kot 55 % odgovorilo, da je to med 21. uro zvečer in 3. uro zjutraj.

Za veliko ljudi pa skrbi niso konstruktivni miselni proces, pač pa postanejo resna težava in lahko ogrozijo njihovo duševno zdravje. V tem primeru zaskrbljenost postane dnevna obsesija in nenadzorovan proces, ki ga poganjajo impulzi, s katerimi želi posameznik rešiti potencialne negotovosti v svojem življenju. V teh okoliščinah lahko patološko zaskrbljenost diagnosticiramo kot generalizirano anksiozno motnjo. Gre za obliko anksioznosti, ki prizadene od 10 do 12 % ljudi. Kaj se torej zgodi, ko normalne skrbi prerastejo v patološko zaskrbljenost – ali ljudi z generalizirano anksiozno motnjo mučijo drugačne skrbi kot zdrave ljudi?

Ne ravno. Ljudi z generalizirano anksiozno motnjo skrbi glede približno enakih področij ali stvari kot ljudi brez te diagnoze. Razlika pa je v tem, da ljudje z generalizirano anksiozno motnjo veliko bolj intenzivno razmišljajo o delu, zdravju in majhnih stvareh z različnih področij njihovega življenja. Razlika med patološko in običajno zaskrbljenostjo ni v vsebini skrbi, ampak v njihovi intenzivnosti. Zaradi močne zaskrbljenosti posameznik včasih ne zmore niti več normalno funkcionirati.

Seveda se vsakdanjim skrbem ne moremo izogniti, pomembno pa je, da se zavedamo, kako hitro lahko običajne skrbi postanejo bolezensko stanje. To se lahko zgodi zaradi stresnega načina življenja, teženj po perfekcionizmu, … Zato je pomembno, da ohranjamo zdravo ravnovesje in vedno pretehtamo, ali se je vredno obremenjevati zaradi določenih stvari, da ne prevzemamo odgovornosti za to, če se nam zgodi kaj slabega, predvsem pa, da iz muhe ne delamo slona.

Vir: Psychology Today l Foto: sxc.hu