Kako naj si zapomnim naučeno?

Kako naj si zapomnim naučeno?

V enem od prejšnjih prispevkov smo spoznali, kako deluje naš spomin in dobili nekaj napotkov za bolj učinkovito učenje, tokrat pa se bomo posvetili temu, kako naučeno tudi trajno ohraniti v spominu.

Znanstveniki pravijo, da izkušnje potrebujejo vsaj štiri tedne, da se utrdijo v našem spominu. A naši možgani še vedno ostajajo velika uganka. Kako vedeti, koliko gradiva se je ohranilo v naših možganih, koliko pa se ga je izgubilo? Lahko ga seveda poskušamo obnoviti, a to ni zanesljivo, saj je obnavljanje odvisno od številnih dejavnikov, med drugim tudi od našega trenutnega počutja in čustvenega stanja.

Znanstveniki menijo, da je spomin razpršen po vseh možganih, pri utrjevanju spominskega zapisa pa igra pomembno vlogo predvsem hipokampus. Gre za drobno strukturo v limbičnem delu možganov. Hipokampus se razvije po rojstvu in povezuje možgansko skorjo z vlakni, po katerih v možgane prihajajo informacije iz okolja. Hipokampus ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju informacij v spominu. Ugotovili so namreč, da imajo ljudje s poškodovanim hipokampusom resne spominske motnje.

Hermann Ebbinghaus je prvi eksperimentalno raziskoval, koliko ljudje pozabimo in koliko si zapomnimo. Za raziskave je uporabljal sezname nesmiselnih zlogov, saj je ugotovil, da na spomin močno vplivajo asociacije in pomen. Rezultati njegovih raziskav so pokazali, da je pozabljanje nesmiselnih zlogov največje takoj po učenju, v prvi uri namreč izgine več kot polovice vsega, kar smo se naučili. Osem ur po učenju je izgubljenih 60 %, v enem mesecu pa 80 % naučenega. Seveda pa nikoli ne pozabimo vsega in prihranek časa pri ponovnem učenju se zelo pozna.

Strategije za izboljšanje učenja

  1. Hitro pozabljanje lahko preprečimo s kratkim petminutnim aktivnim ponavljanjem. Ponavljanju namenimo od 5 do 10 minut po koncu učenja, naučeno ponovimo v naslednjih 24 urah, nato spet čez en teden, en mesec in čez šest mesecev. Večina snovi bo po zadnjem ponavljanju za vedno vtisnjena v našem spominu.
  2. Gradivo si razdelite na manjše dele. Posamezno enoto naj bi bili zmožni predelati v 20 do 45 minutah. Potem si vzemite 5-minutni odmor, ki ga, če je le mogoče, izkoristite za razgibavanje.
  3. Učenje začnite s katero od aktivnih načinov učenja, na primer z miselnim vzorcem. Nanj napišite vse, kar o snovi že veste.
  4. Pred izpitom oziroma preverjanjem znanja snov še enkrat obnovite in izkoristite učinek ogrevanja.
  5. Preden greste spat, obnovite snov, ki ste se jo naučili tisti dan. Nato jo na hitro ponovite tudi takoj po spanju.

 

Vir: Kompare A. in sod., 2002. Psihologija: spoznanja in dileme. Ljubljana, DZS l Foto: Freedigitalphotos.net

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Pri učenju bodimo ustvarjalni

Veliko ljudi se sprašuje, kako si določeno gradivo tudi trajno zapomniti.

Po učenju si privoščite krajši počitek in zapomnili si boste več

Veliko ljudi se sprašuje, kako si določeno gradivo tudi trajno zapomniti.

Tu smo za vas in dihamo z vami!

Veliko ljudi se sprašuje, kako si določeno gradivo tudi trajno zapomniti.

Študij v tujini pozitivno vpliva na čustveni razvoj mladih

Veliko ljudi se sprašuje, kako si določeno gradivo tudi trajno zapomniti.