Kdo je športni psiholog in kaj počne?

Kdo je športni psiholog in kaj počne?

Zanimanje za psihologijo športa je v zadnjem času vedno večje, tako s strani javnosti kot medijev, vse več mladih in vrhunskih športnikov pa se tudi zaveda pomena dobre psihične priprave na tekmo. Seveda se tudi tu spet srečamo z nekaterimi napačnimi prepričanji in stigmami, ki se pojavljajo v zvezi s psihologijo in psihologija športa ni nobena izjema. Vzrok za to lahko pripišemo nepoznavanju področja dela psihologa in športnega psihologa.

Po standardih dela športnih psihologov Slovenije (2012) je športni psiholog univerzitetni diplomirani psiholog, ki se strokovno ukvarja s športno psihologijo in z uporabno psihologijo. Je strokovnjak za izvajanje in učenje tehnik in svetovalnih razgovorov v okviru psihološke priprave športnika (športnih delavcev in družine). Športni psiholog torej znanje psihologije prenaša v svet športa.

Ali je obisk pri športnem psihologu odraz šibkosti športnika?

Popolnoma zmotno je prepričanje, da se k športnemu psihologu napoti le »šibkejše« športnike. Negativni prizvok psihologije skušamo razbiti tako, da ljudi ozaveščamo, kdo je psiholog in kaj je njegovo delo. Psiholog deluje po principih in dognanjih psihologije, ki se ukvarja z normalnimi ljudmi in jim skuša pomagati, da bodo še boljši v želenem kontekstu. Športni psiholog torej poskuša razumeti in pomagati vrhunskim športnikom, da dosežejo vrhunske nastope, osebno zadovoljstvo in se razvijajo tekom športnega udejstvovanja. Športni psiholog ne zdravi športnika, ampak mu z različnimi psihološkimi tehnikami in metodami pomaga pri doseganju zastavljenih ciljev, da se bo sposoben približati fenomenu optimalnega nastopa na tekmi.

Kaj je delo športnega psihologa?

Vprašanja in teme, s katerimi se športni psiholog najpogosteje ukvarja pri samem svetovanju, so večinoma vezana na sama športnikova tekmovanja in športno udejstvovanje. Vprašanja se nanašajo na motivacijo, pozornost in koncentracijo, miselne vzorce, kontrolo aktivacije, samozavest in mentalno pripravo na tekmovanje. Ravno zaradi teh vprašanj se športniki najpogosteje obrnejo na pomoč športnega psihologa. Seveda pa je lahko razlogov več in se razlikujejo od športnika do športnika.

Delo športnega psihologa je lahko edukativno. Psiholog športnike pouči o določeni psihološki tehniki, metodi, kot so na primer mentalni trening, vaje relaksacije, vizualizacije, nadzorovanje misli, … Cilj edukacijskih intervencij je, da zna športnik pridobljeno znanje samostojno uporabljati. Psihologovo delo je pogosto tudi svetovalno usmerjeno. Psihološko svetovanje je profesionalno svetovanje ljudem, ki imajo običajne življenjske težave, a so v osnovi zdrave osebe, brez kliničnih motenj in so navadno njihove težave razvojno ali situacijsko pogojene. Psiholog se na tem mestu nikoli ne odloča namesto športnika, temveč mu pomaga razširiti pogled na situacijo, poiskati alternative in ga usmeriti v kritično vrednotenje le-teh, na koncu pa mora športnik sam znati sprejeti čim bolj optimalne odločitve. Poleg edukativnega in svetovalnega dela je lahko psihologovo delo tudi suportivno. To pomeni, da psiholog nudi športniku socialno in čustveno podporo. Bistvenega pomena pri tem je pogovor. Pomembno je, da lahko športnik z nekom govori o svojih težavah, občutkih, mislih, čustvih in ima občutek, da je razumljen. Psiholog predvsem blaži napetosti, ki jih ustvarjajo športna situacija, trener, športnik sam ali javnost.

V redkih primerih je psihologovo delo tudi terapevtsko, seveda pa mora biti športni psiholog usposobljen za različne oblike psihoterapije. Običajno se terapevtsko delo v športu nanaša na odstranjevanje strahov, anksioznosti, blažje motnje razpoloženja, odvisnost od prepovedanih substanc, motnje hranjenja ali težave, ki se vežejo na družinske zadeve. Vsi vidiki se med seboj pogosto prepletajo, odvisno od narave športnikovih zahtev ali težav.

Kdo je odgovoren za športnikov rezultat?

Če se želi športnik dobro psihično pripraviti na tekme in biti psihično stabilen, mora psihološke tehnike in vaje trenirati sam. Tako se bo znal pred tekmovanji primerno pripraviti in bil sposoben da upravljati s svojimi mislimi in občutki. Funkcija psihologa je, da športnika nauči uspešne uporabe tehnik, ki jih mora sam tekmovalec v danem trenutku primerno uporabiti, tako kot tudi svoje tehnično in taktično znanje. Športnik se mora zavedati, da je za izvedbo naloge na tekmi odgovoren sam. Prav tako tudi za svoje neuspehe ali uspehe.

Ali lahko s psihično pripravo premikamo gore?

Večina vrhunskih športnikov se vedno bolj zaveda pomena psihične priprave, seveda pa ponovno ne smemo preceniti njenega vpliva. Da bo naš športnik na tekmi uspešen, morajo biti izpolnjene štiri zahteve, ki ena brez druge težko vodijo do uspeha. V prvi vrsti mora biti  športnik dobro telesno in kondicijsko pripravljen za proces treningov in tekem, poleg same vzdržljivosti mora obvladati še tehnično izvedbo specifičnih gibov, temu pa sledi tudi taktična priprava. Ko je športnik kondicijsko, tehnično in taktično pripravljen, mora vse znanje pokazati tudi na tekmi. Na tej točki pride do izraza psihološka pripravljenost. Če naš športnik na tekmi ni sposoben pokazati kvalitete s treninga, potem imamo tako imenovan fenomen trening igralca, kjer je glavna težava verjetno ravno slaba psihična priprava. S samo psihično pripravo pa nikakor ne moremo premakniti gore, če je naš športnik vsaj približno ni sposoben fizično premakniti.

Želeno je, da bi bila psihološka priprava vključena v proces treningov, ki jih opravlja športnik. Predvsem si želimo, da bi bila psihološka priprava preventiva in ne gašenje težav, ko postanejo te za športnika nevzdržne ali kako drugače močno ovirajo njegov nastop na tekmi.

 

Foto: sxc.hu