Ko se zaljubimo

Ko se zaljubimo

Ko smo zaljubljeni, bi z ljubljeno osebo preživeli ves možni čas. Včasih izgubimo tek in imamo občutek, da lahko dobesedno živimo od ljubezni. Ste se kdaj vprašali, zakaj se vam takrat, ko ste zaljubljeni, nebo zdi bolj modro in imate občutek, da slišite še travo rasti?

Čeprav vsak človek doživlja ljubezen malo drugače, nam kemične reakcije, ki se dogajajo v tisti začetni nori zaljubljenosti, kažejo, da obstajajo biološke razlage, zakaj se nam v tistih prvih tednih zaljubljenosti kar vrti v glavi od vseh občutkov.

Pa začnimo z dopaminom, živčnim prenašalcem, ki nastaja v možganih in nadledvičnih žlezah in ki spodbuja izločanje testosterona. Dopamin sicer vpliva na veliko organov, med drugim tudi na spolovila, znojne žleze, pa tudi na naše čute. Ste morda opazili, da ste se v času tiste začetne zaljubljenosti bolj potili kot običajno? Ali da se vam je nebo zdelo bolj modro? No, za vse to je delno odgovoren dopamin. Ko se dopamin bolj intenzivno izloča, to vpliva tudi na naša čustva in počutje – občutimo prijetno razburjenje in veselje. Hormon testosteron med tem skrbi za našo spolno slo.

Živčna prenašalca noradrenalin in feniletilamin (PEA) poskrbita za našo večjo zbranost in osredotočenost. Ko so ljudje zaljubljeni, vso svojo pozornost usmerijo na osebo, ki jim je všeč, hkrati pa so pogosto čisto evforični. Noradrenalin je stimulant, zato tudi poskrbi, da so ljudje nenavadno živahni, ponoči ne morejo zaspati, poleg tega pa so pozorni in si pri ljubljeni osebi zapomnijo vsako najmanjšo podrobnost. Če se zveza ne obnese, raven feniletilamina pade – ta padec je deloma tudi odgovoren za to, da so ljudje takrat na tleh in se jim zdi, da je konec sveta.

Ko smo zaljubljeni, se v naših možganih sproži sistem nagrajevanja. Na nagrajevalni sistem vplivata osrednje živčevje in raven različnih živčnih prenašalcev v našem krvnem obtoku. Sistem nagrajevanja pošlje preko živčnih prenašalcev različna kemična sporočila različnim delom telesa, vključno z želodcem, kožo in spolovilom, ti pa nato pošljejo sporočila nazaj v možgane. Če malo poenostavimo: Če v spolovilu začutimo prijeten občutek, sistem nagrajevanja sprejme to informacijo in spodbudi osebo, da poišče še več tistega, kar ji vzbuja prijetne občutke. Zanimivo je, da lahko že samo pričakovanje sproži odgovor in stimulira nagrajevalni sistem.

Na začetku zaljubljenosti se nagrajevalni sistem stimulira na zelo preprost način – naše razpoloženje se izboljša in čuti izostrijo že če se ljubljene osebe samo dotaknemo, gledamo njeno fotografijo ali mislimo nanjo.

Ko se odnos razvija naprej, postanejo stvari bolj zapletene. Nekatere ljudi je strah zavrnitve in ti občutki prevladajo nad vsem veseljem, ki so ga občutili, ko so se zaljubili. Spet druge je strah tega, da bi se resno vezali ali pa gredo v drugo skrajnost in se že takoj preveč nezdravo navežejo na partnerja ter ga tako odbijejo stran. Nekateri se ljubezni popolnoma predajo v upanju, da bo zveza tokrat trajala. Vsi ti vzorci se pojavijo na začetku razmerja in odsevajo, kakšen odnos s starši je oseba imela v otroštvu. Ta zgodnji odnos, čeprav ni romantične narave, nas nauči, kako delujejo odnosi, kaj lahko pričakujemo od drugih in ali je določen odnos vreden našega truda.

Čeprav obstaja veliko prednosti samskega življenja, pa zagotovo drži, da je obdobje, ko se zaljubimo zelo čustveno intenzivno, a hkrati eno najlepših v našem življenju.

Vir: Psychology Today l Foto: Freedigitalphotos.net