Naši možgani se obvladovanja stresa naučijo v zgodnjem obdobju življenja

Naši možgani se obvladovanja stresa naučijo v zgodnjem obdobju življenja

Zmožnost soočanja s stresom naj ne bi bila gensko pogojena, ampak naj bi se naši možgani iz zgodnjih izkušenj tega naučili in razvili strategije, kako se pripraviti na prihodnje izzive.

Raziskovalci z Univerze v Calgaryju so pri raziskavi uporabili veliko najnovejših raziskovalnih tehnik, med drugim tudi optogenetiko (gre za kombinacijooptičnih in genetskih metod, s katerimi natančno časovno in prostorsko krmilimo žive celice), in odkrili, da je stresni sistem v možganih, kjer poteka soočanje s stresom, že v zgodnjem otroštvu podvržen zelo intenzivnim procesom učenja. Stresni sistem preko avtonomnega živčnega sistema in hipofizno-nadledvične osi vpliva na delovanje perifernih efektorjev v različnih organskih sistemih, ki ustvarijo specifičen odgovor na stres.

 Dr. Jaideep Bains in njegova ekipa so se naučili, da se je stresni sistem zmožen sam prilagoditi na določeno stresno situacijo. Ta dognanja kažejo na to, da naši možgani uporabljajo zgodnje stresne izkušnje za to, da se lahko kar najbolje pripravijo na poznejše življenjske izzive.

Ekipa znanstvenikov je lahko dokazala obstoj edinstvenega časovnega okna, v katerem si sledijo kratki stresni izzivi, med katerimi je proces učenja povečan ali zmanjšan. Znanstveniki so se osredotočili na posebne celične povezave, jih umetno spodbudili in razkrili »glavne igralce«, ki so odgovorni za učenje v stresnem sistemu. »Ta dognanja kažejo na to, da so sistemi, za katere je prej veljalo, da naj bili bili zakoreninjeni v možganih, pravzaprav zelo fleksibilni, še posebej v zgodnjem otroštvu,« pravi dr. Bains.

Raziskovalci lahko zdaj začnejo raziskovati specifične celične in molekulske povezave med stresom v zgodnjem življenjskem obdobju in občutljivostjo oziroma odpornostjo na stres pozneje v življenju. Občutljivost na stres ali večja ranljivost zaradi stresa namreč prispeva k razvoju številnih bolezenskih stanj, vključno z boleznimi srca in ožilja, debelostjo, sladkorno boleznijo in depresijo. Čeprav so raziskovalci svojo raziskavo opravili na živalih, pa so podobni mehanizmi napredovanja bolezni prisotni tudi pri ljudeh.

Dr. Bains še pravi, da njihova opažanja predstavljajo pomembne temelje, na podlagi katerih bo mogoče osnovati učinkovite preventivne in terapevtske strategije, s katerimi bi olajšali učinke stresa in prispevali k bolj zdravi družbi.

Vir: Psych Central l Foto: Freeimages.com