Pravljice so pomembne

Pravljice so pomembne

Nekoč so si ljudje ob ognju pripovedovali različne zgodbe. Navadno je šlo za mračne zgodbe, v katerih so nastopale govoreče živali, škratje, vile in ostala čudežna bitja. Potem je zgodbe nekdo zbral in zapisal. Veliko so jih tudi uprizorili. In zdaj se starši sprašujejo, ali so te pravljice res primerne za otroke, ali niso nemara preveč strašljive in nasilne zanje? In ali so Trnuljčica, Sneguljčica in Pepelka res dober zgled otrokom? Ni važno, kako politično nekorektne so zgodbe o hudobnih mačehah in starkah, ki jedo otroke, pravljice bodo ostale.

In kot pravijo strokovnjaki, je to dobro. Maria Tatar, profesorica na Harvardu, pravi, da se pravljice ukvarjajo z veliko osebnimi in kulturnimi strahovi, a še vedno na varen način. »Pravljice resnično pustijo otroški domišljiji prosto pot. Ne glede na to kako nasilne so, glavni junak vedno preživi,« še dodaja profesorica Tatar.

Naj se nekatere zgodbe staršem zdijo še tako strašljive, veliko pedagogov meni, da lahko pravljice pomagajo otrokom iti skozi strahove, ki jih ne znajo izraziti. Slavni pisatelj in otroški psiholog Bruno Bettelheim je verjel, da so pravljice pomembne za otrokov razvoj, saj glavni junaki, v veliko primerov gre tudi za otroke same, kažejo pogum in voljo, da premagajo slabo v svetu velikih in krutih odraslih.

Ampak ali niso nekatere zgodbe le prekrute za vašega malčka? Pette Kelley, vodja otroškega oddelka v knjižnici v Pittsburghu, pravi, da so starši navadno tisti, ki lahko najbolje ocenijo, kako bo njihov otrok dojel in prenesel določeno zgodbo. Veliko staršev otrokom na primer ne bere več Sneguljčice in sedmih palčkov, saj jih skrbi, da tako ustvarjajo neke stereotipe. A Sally Goddard Blythe, razvojna psihologinja, meni, da sta tako Zlatolaska kot Pepelka zelo pomembna lika, ki bi ju morali otroci spoznati. Te pravljice namreč spodbujajo moralno vedenje in otrokom kažejo kreposti in šibkosti človeške narave tako, da primerjajo dobro in slabo, revščino in bogastvo ter domišljavost in hrabrost. Sally Goddard Blythe še dodaja, da te pravljice otroke pripravijo tudi na resnični svet. Na posreden način jim pomagajo ločiti dobro od slabega. Poleg tega pravljice pomagajo razvijati otrokovo domišljijo in ustvarjalnost.

Prav je, da se otroci tudi naučijo, da človeško vedenje ni vedno v redu ter da začnejo sprejemati svoje lastne strahove in občutja. Otroci morajo spoznati, da življenje ni vedno lahko in da bodo doživeli vse: veselje, žalost, ljubezen, izgubo, rast in propad. Profesorici Goddard Blythe se zdi neprimerno, da starši na tak način ščitijo svoje otroke pred neprijetnimi dogodki, saj jim tako ne delajo nobene usluge.

Ko otroci odraščajo, začenjajo drugače razumevati pravljice, ki so jih poslušali, ko so bili mlajši. Pravljice so resnično pomembne, saj otroke spodbudijo, da se učijo preko ustvarjalnosti in domišljije ter jih pripravljajo na poznejše izzive v življenju.

 

Viri: The Telegraph, Education in University of Southern Queensland l Foto: Freedigitalphotos.net