Pri učenju bodimo ustvarjalni

Pri učenju bodimo ustvarjalni

Kako deluje naš spomin?

Z besedo spomin označujemo našo sposobnost pomnjenja, pa tudi mesto, kjer so shranjene informacije. Zadnji del definicije sicer ne drži čisto, saj se informacije v naših možganih ne shranjujejo le na enem mestu.

Atkinson in Shiffrin sta konec 60-ih let razvila tako imenovani tristopenjski model spomina, ki velja za eno najbolj vplivnih teorij o spominu. Po tej teoriji gre informacija skozi tri vrste spomina, in sicer skozi senzorni, kratkotrajni in dolgotrajni spomin.

Pa si poglejmo, za kaj gre pri pri vsaki od teh treh stopenj:

-          Senzorni spomin: Gre za trenutni spomin. V senzornem spominu se za kratek delček sekunde shranijo čisto vsi dražljaji, ki smo jih zaznali. Obseg senzornega spomina je zelo velik, a informacije se, če ne gredo v druge vrste spomina, zelo hitro izgubijo.

 

-          Kratkoročni spomin: V kratkoročnem spominu se izbrana informacija spremeni tako, da dobi svoj pomen in obliko, s pomočjo katere jo bomo lahko pozneje priklicali. Obseg kratkoročnega spomina ni tako velik kot pri senzornem spominu, saj v njem ohranimo le od 5 do 9 pomenskih enot (7+/- 2). Obseg kratkoročnega spomina lahko povečamo z združevanjem ali preurejanjem enot v neke nove pomenske kategorije. Na kakšen način ustvarjamo enote in povezave, je odvisno od naših izkušenj.

 Pa ponazorimo s primerom: Pred sabo dobite tole zaporedje številk: 190019141918193919452000. Vam te številke kaj pomenijo? Lahko si jih organiziramo in s pomočjo svojega znanje ustvarimo nove logične in pomenske enote.

1900 in 2000 sta letnici začetka in konca 20. stoletja, 1914–1918 in 1939–1945 pa sta začetek in konec obeh svetovnih vojn. To pa že zveni bolj smiselno, kajne?

 

-          Dolgoročni spomin: S terminom dolgoročni spomin označujemo vse tisto, kar si zapomnimo za nekaj minut ali pa za celo življenje. Obseg dolgoročnega spomina je neomejen, vključuje pa vse naše izkušnje, dogodke, informacije, veščine, čustva, pravila, … Vse našteto je med seboj dobro povezano, zato lahko te informacije kadarkoli obnovimo.

 

 

Namigi za bolj učinkovito učenje

Raziskovalci so do zdaj opravili že veliko študij, v katerih so se ukvarjali s tem, kako izboljšati spomin. Tokrat sebomo podrobneje dotaknili predvsem tehnik učenja, ki vam bodo morda v pomoč, da boste pri učenju bolj učinkoviti.

Ljudje se glede na to, kako najlažje usvojimo informacije, delimo na naslednje tri tipe:

-          Vidni tip: Taki ljudje si najbolje zapomnijo slikovno gradivo. Če ste tudi vi med njimi, vam predlagamo, da med učnimi urami ali predavanji rišete in pišete ter predavatelja prosite za pisno in slikovno gradivo.

-          Slušni tip: Za slušni tip ljudi je značilno, da si največ zapomnijo skozi pogovor ali predavanje. Zelo jim pomaga, če snov berejo in povzemajo na glas. Če ste slušni tip, si lahko morda posnamete snov in jo poslušate ali pa snov obnavljate skozi pogovor s svojimi sošolci oziroma študijskimi kolegi.

-          Kinestetični tip: Kinestetični tip ljudi si največ zapomni takrat, ko določeno stvar naredi sam. Ustreza jim, če raziskujejo in se učijo dinamično.

 

  • Golo ponavljanje snovi na pamet navadno ne obrodi ravno najboljših sadov, poleg tega pa je še časovno zelo potratno. Pomembno je, da poskušate v snovi najti bistvo. V pomoč vam bo, če si boste označili ključne besede, teh pa naj ne bo za več kot 10 %. Na tak način se je tudi najbolj priporočljivo učiti definicije.
  • Poskusite snov navezati na svoje obstoječe znanje. Morda vam bodo v pomoč miselni vzorci.
  • Snov povežite v celoto. Tudi tukaj vam bodo v pomoč različni miselni vzorci in preglednice, pa tudi grafi. Tako bo vaša snov dobila neko podobo.
  • Nekateri so pri učenju zelo ustvarjalni – učijo se s pomočjo rim ali pa iz začetnic ključnih besed tvorijo nove besede ali stavke.

Na voljo je še precej različnih tehnik, zato je pomembno, da ste pri učenju ustvarjalni. Tako boste najlažje odkrili, kateri način vam najbolj ustreza.

Naslednjič pa se bomo posvetili temu, kako naučeno snov tudi trajno ohraniti.

 

Vir: Kompare A. in sod., 2002. Psihologija: spoznanja in dileme. Ljubljana, DZS. l Foto: Freedigitalphotos.net

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Kako naj si zapomnim naučeno?

Z besedo spomin označujemo našo sposobnost pomnjenja, pa tudi mesto, kjer so shranjene informacije. Preberite si, kako deluje naš spomin in...

Študij v tujini pozitivno vpliva na čustveni razvoj mladih

Z besedo spomin označujemo našo sposobnost pomnjenja, pa tudi mesto, kjer so shranjene informacije. Preberite si, kako deluje naš spomin in...