Razvoj čustev in čustvena zrelost

Razvoj čustev in čustvena zrelost

Zagotovo ste opazili, da tudi dojenčki izražajo čustva – se nasmehnejo ali pa se namrgodijo. Najprej se razvijejo osnovna čustva, kot so veselje, žalost, jeza, presenečenje in strah, šele pozneje pride do razvoja kompleksnih oziroma sestavljenih čustev (ljubezen, ljubosumje, sram, krivda). Čustva so v zgodnjem otroštvu ključno sporazumevalno sredstvo med otrokom in starši, saj otrok z izražanjem čustev staršem sporoča svoje potrebe in zahteve ter se odziva na njihove čustvene izraze. Pomanjkanje čustvenih stikov, topline in naklonjenosti lahko zelo slabo vplivajo na otrokov čustveni in osebnostni razvoj. Če otrokov čustveni razvoj poteka normalno, se oblikuje čustvena zrelost, ki pomeni ustrezno izbiro čustev glede na okoliščine, zmožnost uravnavanja čustev ter raznolik nabor različnih čustev.

Ustreznost čustvenih odzivov

Čustveni odzivi so primerni glede na dane okoliščine in kulturna pravila oziroma glede na funkcionalnost čustev v določeni situaciji. Če na primer dobimo darilo, ki nam ni všeč, ne izrazimo javno nezadovoljstva ali razočaranja, Prav tako na primer ni primerno, če se na pogrebu smejimo. Čustvovanje osebe se skratka vedno ujema z dano situacijo.

Kontrola čustvenih izrazov

Tako pretiran nadzor čustev in nezmožnost čustvovanja kot nezmožnost uravnavanja čustev sta znaka čustvene nezrelosti. Čustveno zreli ljudje znajo izražati čustva, a so jih prav tako sposobni nadzirati. Čustva moramo znati prepoznati oziroma se jih zavedati ter jih znati izraziti z besedami in vedenjem, nato pa jih še v skladu z dano situacijo tudi obvladati. Kontrola čustvenih izrazov torej pomeni, da se je oseba sposobna odločiti, kdaj, zakaj, v odnosu do koga in kako bo izrazilo določeno čustvo. Zahodne kulture so v preteklosti pretirano poudarjale nadzor čustev, saj je veljalo prepričanje, da so čustva destruktivna in iracionalna. Če čustev ne izražamo in ne občutimo, jih potlačimo, zato jih tudi ne moremo nadzorovati. Zato je pomembno, da znamo izražati čustva in vzpostavimo njihovo zavestno uravnavanje.

Pestrost in kompleksnost čustev

Čustveno zreli ljudje znajo izražati vsa čustva, tako pozitivna kot negativna. Doživljati znajo strah, jezo, veselje, žalost, … Zahodne kulture na primer dečke že zelo zgodaj naučijo, da je nesprejemljivo izražati določena čustva, na primer strahu in žalosti (dečki ne jokajo). Čustveno zrele osebe so sposobne razviti vsa čustva ter pestro in globoko čustvovati. Prav tako je čustveno zrel posameznik sposoben zaznati, prepoznati in podoživeti čustva drugih ljudi – temu pravimo empatija ali sposobnost vživljanje.

 

Čustveno zrelost povezujemo s pozitivnim doživljanjem sebe in okolice okoli nas. Čustveno zreli ljudje znajo navezovati globlje medosebne odnose, sproščeno navezujejo stike z drugimi ljudmi in z njimi komunicirajo, zanje je značilno pestro in ustvarjalno mišljenje, znajo obvladovati stres ter so akademsko in življenjsko uspešni. Sorodna čustveni zrelosti pa je tudi čustvena inteligenca, ki jo opredeljujemo kot sposobnost izražanja, uravnavanja in prepoznavanja čustev pri sebi in drugih.

Vir:

Kompare A. in sod., 2002. Psihologija: spoznanja in dileme. Ljubljana, DZS.

Musek J., Pečjak V. 2001. Psihologija. Ljubljana, Educy.

Foto: Freedigitalphotos.net

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Šola sreče

Čustva so v zgodnjem otroštvu ključno sporazumevalno sredstvo med otrokom in starši, saj otrok z izražanjem čustev staršem sporoča...