Sodobna histerija je depresija

Sodobna histerija je depresija

Doc. dr. Nevenka Podgornik Pulec je docentka na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer izvaja pedagoško in raziskovalno delo. Po strokovno izobrazbenem profilu je antropologinja, sociologinja in psihoterapevtka (evropska diploma iz psihoterapije). Njeno psihoterapevtsko in raziskovalno delo sega na področje vzgoje in izobraževanja, študije spola, duševnega zdravja in nekemičnih oblik zasvojenosti. Še posebej se posveča  prekomerni uporabi računalnika in interneta ter igram na srečo. Po njenem mnenju se na vseh teh področjih človek odslikava v svojem antropološkem in psihosocialnem bistvu, odnosu, ki ga kot socialno bitje vzpostavlja in ohranja do sebe in soljudi.

V tokratnem pogovoru smo se osredotočili predvsem na Nevenkino strokovno monografijo, Kriva je Eva. V njej dr. Nevenka Podgornik proučuje, v kolikšni meri sta način življenja in kultura povezana z boleznimi ljudi, kakšni so učinki patriarhalne ideologije na duševno zdravje žensk ter kako se spol in kultura povezujeta z izražanjem duševnega trpljenja.

 

Nevenka, pred kratkim je izšla vaša strokovna monografija Kriva je Eva. Kakšno je njeno sporočilo? S kakšnim namenom je ugledala luč sveta?

Gre za antropološko delo, ki ponuja bogato gradivo tudi za psihosocialno in terapevtsko interpretiranje sociobiografij žensk. Knjiga ponuja pogled na vprašanje spola, oblikovanje odnosa do ženske skozi življenje v antični družbi, judovsko-krščanski tradiciji, patriarhalni ideologiji ter psihoanalitičnem pogledu na žensko in vprašanja, ki zadevajo žensko. Eva je namenjena ženskam, ki so se v življenju srečale z različnimi oblikami trpljenja, z bolj ali manj prikritimi razlogi za psihično trpljenje. Te obravnavam v kontekstu androcentrične, moško osrediščene družbe in ravnanj, ki so vezana na patriarhalno vzgojo in obravnavo ženske, kjer ji je pripisana tudi krivda. Od tod tudi naslov knjige.

 

V kolikšni meri kultura in način življenja pogojujeta duševno zdravje žensk (in razvoj določenih duševnih motenj)?

Z antropološko-sociološke perspektive je manifestiranje težav v duševnem zdravju, glede na spol, moč razumeti kot odraz družbeno-kulturnega ozadja. Socialna vloga ženske, njeno identificiranje s koncepti ženskosti, je tesno povezana s pojavom težav v duševnem zdravju in v tem kontekstu tudi z družbeno sprejemljivejšimi načini manifestiranja emocionalnih nezadovoljstev. Sociobiografije žensk, ki so predstavljene v knjigi, potrjujejo ravno prepletenost družbenih in kulturnih konstruktov z mentalnimi boleznimi ženske.

 

Kakšne smo Slovenke, kakšen je sicer položaj žensk v Sloveniji?

Slovenke veljamo za bolj delovne med Evropejkami, kar zadeva zaposlenosti v javni sferi. Študije dokazujejo, da je skrb za dom in družino pri nas še vedno v domeni ženske, smo si pa bolj kot v preteklosti z moškimi porazdelile skrb za nego in vzgojo otrok. Smo visoko izobražene, kljub pa temu še vedno pretežno delujemo v okviru feminiziranih poklicev in smo manj prisotne na področjih, ki sodijo v domeno moških, kot sta na primer gospodarstvo in politika. Praviloma ženske v Sloveniji ne zasedajo visokih položajev znotraj institucije, samo desetina moških ima šefinje, in so za isto delo še vedno, tudi do 20 %, manj plačane kot moški.

 

Katere duševne motnje so med Slovenkami najpogostejše?

V kontekstu antropologije zdravja depresija predstavlja najbolj pogosto obliko manifestiranja psihičnih kriz žensk, tudi Slovenk. Trpeče vedenje, ki je skladno z značilnostmi, ki se pripisujejo ženski naravi – tiho, nevpadljivo, vase usmerjeno ravnanje, kot takšno je družbeno in kulturno povsem sprejemljivo. V Sloveniji so na voljo le nepopolni podatki o pojavnosti depresije v splošni populaciji, je pa žensk, ki v ambulantah družinske medicine zaradi depresivnih motenj iščejo pomoč, skoraj 2,5-krat več kot moških.

Za moške ostajata na Slovenskem kulturno sprejemljiva vzorca manifestiranja duševnih stisk – uživanje alkohola ter samomori in samomorilni poskusi, ki so trikrat pogostejši kot pri ženskah.

 

Kje se po vaših ugotovitvah skrivajo najpogostejši razlogi za razvoj duševnih motenj pri Slovenkah (v primerjavi z ženskami od drugod)?

Skriti vzrok duševnega trpljenja žensk je brez dvoma izkušnja nasilja. Položaj žensk je bil v zgodovini tesno povezan z nasiljem. Nasilje je del kulturnih norm in ostaja družbeno bolj ali manj legitimna oblika obnašanja. Pri fizičnem, zlasti pa spolnem nasilju, se še vedno srečujemo s številnimi miti in stereotipi, ki vodijo k zanikanju in minimaliziranju nasilja, ga delajo normalnega in vplivajo na odnos do zlorabljenih žensk. O ničelni toleranci v naši, s krščansko tradicijo prežeti kulturi, še ne moremo govoriti.

Prav tako med skrite vzroke duševnega trpljenja uvrščamo revščino. Raziskave kažejo, da nižji ekonomski položaj vpliva na telesno in duševno zdravje, zlasti posameznic, saj je več kot 70 odstotkov svetovne populacije, ki živi pod mejo revščine, ženskega spola. Glavni vzrok revščine med ženskami je ekonomska odvisnost, povezana s spolno delitvijo dela, z njihovim položajem na trgu delovne sile ter položajem znotraj sfere doma.

 

Katere sicer vsakdanje težave so lahko povod za razvoj duševne motnje?

Za žensko je še posebej obremenjujoča dualna kariera, kombinacija gospodinjskih obveznosti in skrbstvenega dela v sferi doma ter dela v sferi javnosti. Poleg tega zaposlitev v javni sferi za žensko pogosto sploh ne pomeni ekonomske neodvisnosti, zlasti zato, ker ženske zasedajo slabše položaje v hierarhiji delovnih mest, imajo pa tudi slabše dohodke. Iz tega razloga sindrom izgorelosti pogosteje prizadeva ženske, prav tako je tudi fibromialgični sindrom, prisotnost splošne bolečine in utrujenosti, bolj prisoten pri ženskah kot pri moških.

Pomemben povod za nastanek težav v duševnem zdravju so tudi dalj časa trajajoči nezadovoljujoči odnosi – odnosi, v katerih ne uspemo učinkovito tešiti psihičnih potreb.

 

V knjigi se podrobneje posvetite nasilju v družini in posilstvu. Dotakniva se slednjega. Kako vpliva na žensko (in njeno duševnost/dušo)?

Posilstvo predstavlja travmatično izkušnjo, fizično in psihično trpljenje žrtve, ki je zelo podvržena nevarnosti pojava posttravmatskih stresnih motenj in razvoja drugih težav v duševnem zdravju. Ameriška študija govori, da je kar 75 odstotkov vseh žensk, ki se v bolnišnicah zdravijo zaradi psihičnih težav, v preteklosti doživelo psihično ali spolno zlorabo. Odziv na posilstvo je ponovno skladen s socializacijskimi sporočili in družbeno sprejemljivimi ravnanji za žensko – tihostjo, skritostjo, zamolčanostjo. Posledice posilstva so zelo težke in globoke.

 

Kaj je z ženskami in histerijo? Zakaj histeričnost pripisujemo le (predvsem) ženskam? Lahko v bistvu definirate histerijo? Kako se odraža?

Oris zgodovine histerije pokaže, da gre za družbeni konstrukt. Od potujoče maternice pa vse do lažnive histeričarke, zgodovina histerije pokaže, kako je le-ta služila utrjevanju neenakega razmerja spolov. Zato tudi objektivna definicija histerije ni nikoli obstajala, temveč je bila pogojena s trenutno družbeno realnostjo. S 'histeričarko' se je ženski odvzelo veljavo in moč ter opozorilo na njeno labilno naravo, pretirano emocionalnost in pomanjkanje razuma. Sodobna histerija je depresija.

 

Foto: Osebni arhiv

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Depresija

Doc. dr. Nevenka Podgornik Pulec je docentka na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer izvaja pedagoško in raziskovalno delo. Po...