Težko se je zavedati, kakšna je teža neplodnosti

Težko se je zavedati, kakšna je teža neplodnosti

Filozofinja Alja Stvarnik je specializantka zakonske in družinske terapije, družinska mediatorka in doktorandka zakonske in družinske terapije na oddelku za Sociologijo in psihologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje, kako skozi proces relacijske zakonske in družinske terapije pomagati parom, ki se soočajo z neplodnostjo. Zadnja leta si prizadeva postaviti programe za psihološko pomoč in podporo parom v Sloveniji, v katere se v obliki individualnih srečanj, skupin za samopomoč, terapij in delavnic vključujejo posamezniki, posameznice in pari.

 

Alja, lahko za začetek predstavitve društvo LIST? S čim vse se ukvarjate?

V društvu LIST nudimo pomoč družinam, parom in posameznikom, ki se soočajo z različnimi težavami in so se znašli v situaciji, ko ne vedo več, kako naprej. Želijo si sprememb, poiskati izhod iz stiske, a si sami ne morejo pomagati. Težave, s katerimi se soočajo, so različne: neprestani konflikti, medsebojno nerazumevanje, razmišljanje o ločitvi, nezvestoba, težave z odvisnostjo od alkohola, težave v odnosu s starši, otroci, težave v navezovanju stikov, pri iskanju partnerja ali partnerke, obvladovanju stresa, depresije, žalovanje, tesnoba itd.

Sama sem se pri svojem delu specializirala predvsem za pomoč parom, ki se soočajo s težavami neprostovoljnega življenja brez otrok. Sodelavki delata na drugih področjih. Ena dela s pari in posamezniki, ki razmišljajo o ločitvi, oziroma se soočajo z ločitvijo, druga pa se je specializirala za delo s posameznikom in družino, ki se sooča z izgubo bližnjega zaradi samomora. V sklopu društva LIST nudimo terapije, svetovanje, delavnice na izbrane teme, skupine za samopomoč, predavanja in gostovanja.

 

Neplodnost je precej pogosta, številka preseneti, a se v družbi niti ne zazna. O kakšnih številkah govorimo?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima tovrstne težave od pet do osem odstotkov vseh parov v razvitih deželah. Tako ima v Sloveniji težave s plodnostjo približno vsak šesti par. To pomeni, da je parov, ki s tem živijo v naši družbi, veliko, vendar pa se jih le malo odloči za psihološko spremljanje in podporo ob svoji težavi. Gre za večplasten problem. V Sloveniji sodimo v sam svetovni vrh po tem, kako dobro je poskrbljeno za medicinsko zdravljenje in oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki jo plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Ne poglabljamo pa se v čutenjski svet posameznika in za ta del tudi niso namenjena sredstva iz javnega zdravstva. Tako je vsak samoplačnik, kar dodatno zmanjšuje zanimanje za tovrstno pomoč. Žal ni idealne družbe, ki bi hkrati brezplačno omogočala toliko postopkov in poleg tega nudila še psihološko podporo ob zdravljenju neplodnosti. Zagotovo pa je obisk psihoterapevta investicija, ki ima dolgoročne vplive na kakovost življenja.

 

Kako ozavestiti družbo?

Slovenci smo zelo zadržani, se pa tudi tu prostor odpira. Za odpiranje prostora so zelo pomembni mediji, ki pripomorejo k temu, da javnost težavo zazna, se o njej informira in o njej spregovori. To se je pokazalo tudi v akciji civilne iniciative »Spregovorimo o neplodnosti«, ki se je te tabuizirane teme lotila pod okriljem portala medover.net in začela spreminjati za Slovence značilno zadržanost in introvertiranost. Tudi vaš portal bo pomagal odpirati prostor za razumevanje tega problema sodobnosti.

 

Vaše izbrano področje delovanja je psihološka podpora ob neplodnosti. Za kakšen pojav v bistvu gre? Ali gre tu za enoten pojav?

Pri uporabi izraza neplodnost, neploden par moramo biti previdni. Neplodnost na splošno razumemo kot dvoje: Najprej govorimo o zdravstvenem stanju, ki se nanaša na medicino in medicinsko obravnavo, potem pa je tu še neprostovoljno življenje brez otrok, ki se odraža skozi posameznikovo življenje v družbi. Tematika je zelo občutljiva, zato je prav, da se jo naslavlja s kar največjo rahločutnostjo. Tu bi izpostavila, da se pogosto srečujemo z jezikovnimi omejitvami, saj se za razumevanje področja težav, ki se nanašajo na plodnost, uporabljajo različni termini: neplodnost, neplodni par, težave s plodnostjo, zmanjšana plodnost, oslabljena plodnost, subfertilnost idr. A najpogosteje kar posplošimo in govorimo o neplodnosti. V realnosti je tako, da se le redki strinjajo in prepoznajo pod oznako neploden. Le omejeno število posameznikov zares ve, da nikoli ne bodo sposobni imeti bioloških otrok. Pri večini pa temu ni tako.

Mnogi so del para, kjer ima težave s plodnostjo samo eden od partnerjev, kar pomeni, da bi drugi partner lahko imel otroke z nekom drugim zunaj te partnerske zveze. Veliko parov ima težave s plodnostjo kot par. V teh primerih velja prepričanje, da bi partnerja v neki drugi partnerski zvezi lahko imela otroke. Pri nekaterih parih neplodnosti še ni mogoče pojasniti z medicinskega vidika. Zaradi poenostavitve, ne pa tudi zaradi točnosti, za vse te možnosti uporabljamo izraz »neplodnost«. Sama se s parom dogovorim, kateri od uporabljenih izrazov je zanju najbolj sprejemljiv. Tega se skozi celoten terapevtski proces držimo. V terapevtskem procesu moramo namreč vsi trije čutiti varnost in »udobnost«.

 

Katere vrste pomoči nudite posameznikom in parom?

Pri svojem delu se zgledujem po programih, ki so bili postavljeni s strani mednarodne organizacije za svetovanje ob neplodnosti (IICO) in globalno gledano sodijo v splošni psihološki podporni program ob zdravljenju neplodnosti. Po poglobljenem intervjuju paru predstavim model in načrt, po katerem bomo delali. Kot relacijska zakonska in družinska terapevtka dajem poudarek psihoterapiji, ki temelji na predpostavki, da posameznik ne živi izolirano, pač pa vselej v odnosu z drugimi. Zato je vselej razumljen kot del večjega sistema. Za razumevanje določene stiske raziskujemo njegove odnose z drugimi, s partnerjem in z okoljem, v katerem živi. Pri razreševanju stisk ob neplodnosti delamo veliko na ozaveščanju in delu s čutenji ob izgubah, ki spremljajo neplodnost. Predvsem naslavljamo čutenja in razrešujemo situacije, s katerimi se dnevno srečujejo pari, kar pripomore k temu, da lažje preživijo kritična obdobja. S pari se večinoma dogovorimo za polletno spremljanje. Srečanja praviloma potekajo tedensko, in sicer v obliki 50-minutnih pogovorov. Ker vsakega posameznika ali par obravnavam individualno, se z njimi posebej dogovorim za obliko in dinamiko našega dela, ki ga prilagajam zmožnostim udeležbe na terapijah. Pogosto se namreč zgodi, da se zaradi specifičnih okoliščin, vezanih na zdravljenje neplodnosti, našega srečanja ne morejo udeležiti. Gremo tudi v korak s časom in komuniciramo preko Skype konferenc, saj se name obračajo pari iz cele Slovenije.

 

Kako težave s plodnostjo vplivajo na partnersko zvezo? S katerimi stiskami se soočajo pari? Ali težko govorijo o tem?

Partnerska zveza je že sama po sebi ranljiva, težave s plodnostjo pa prinesejo še celo vrsto novih dimenzij tega odnosa. Pri neplodnosti govorimo o vseobsegajoči krizi, ki se hkrati izraža na biološki, psihološki, družbeni in duhovni ravni. Tako preplavi posameznikov čustveni, vedenjski in miselni svet. Odnos med partnerjema se spremeni, postane intenzivnejši in zahtevnejši. Partnerja se znajdeta v popolnoma novih okoliščinah. Predstavljajte si, da se odločite, da je čas za otroka. Odločitev je sprejeta, otroka pa ni in ni. Potem gresta na pregled in po preiskavah izvesta, da imata težave s plodnostjo. Kriza, v kateri se znajdeta, med drugim zajema izgubo telesnega zdravja ter razumevanja lastnega telesa, izgubo spontane spolnosti, načete samozavesti, pojavi se strah, lahko tudi depresija, tesnoba, … V družbi pogosto pride do izolacije in izogibanja stikov z družino, prijatelji, predvsem tistimi, ki že imajo otroke ali pričakujejo. V danih okoliščinah se pogosto pojavijo vprašanja o lastni krivdi, odgovornosti in vrednosti ter o tem, ali sta partnerja za dosego cilja res storila prav vse, kar je bilo v njuni moči. V takšnem vzdušju se za par začne pojavljati cela vrsta težav v komunikaciji, ki jih pred tem med njima ni bilo. Zaskrbljenost in dodatne obremenitve so stalnica, posledica je povečan stres.

 

Ali neplodnost spremlja tudi žalost?

Seveda. Številni pari, ki imajo težave s plodnostjo, me na terapiji povprašajo, zakaj se neprestano počutijo tako žalostno. Pogosto jim odgovorim, da se je težko zavedati, kakšna je teža neplodnosti, kako vseobsegajoča je kriza, v kateri so se znašli, in koliko je nenaslovljenih izgub, s katerimi morajo živeti. Kot sem že rekla, gre za bio-psiho-socio-spiritualno krizo, ki je pospremljena z izgubami. Najprej zagotovo pride do izgube zdravja. Tako moški, kot ženske so v postopkih odkrivanja in zdravljenja podvrženi številnim testiranjem in posegom, potem so tu še hormonske terapije, ki povzročijo pravi »čustveni vrtiljak«. Sam proces zdravljenja neplodnosti lahko spremljajo nenavadni in pogosto boleči posegi. Tako se hitro zgodi, da lahko popolnoma zdrav posameznik, ki ni bil nikoli deležen tolikšne medicinske obravnave, podvomi v svoje zdravje in s tem občuti izgubo zdravja, kar ga žalosti. Druga od zelo pomembnih izgub, ki se ji ne moreš izogniti, je izguba spontane spolnosti. Spolnost izgublja čutnost, postane namenska. Izgubi naključnost, igro, spontanost. Ta način načrtovanja in tempiranja spolnega odnosa, preverjanja ovulacije, merjenja temperature in viskoznosti sluzi kar na lepem narekuje, kako in kdaj se bodo delali otroci. Zaradi tega pritiska se pogosto zgodi, da se partnerja spolnosti raje izogneta, saj je ne čutita več kot nekaj prijetnega in povezujočega. Tudi to prinese žalost.

 

Kako pa je s samozavestjo posameznika in para?

Nadaljevanje vrste je ena od osnovnih gonil človeštva. Če tega poslanstva ne moreš izpolniti, lahko postaneš v svojih očeh »drugorazreden moški« oziroma »drugorazredna ženska«. To spoznanje o lastni plodnosti je šokantno in ni nič več tako, kot je bilo. Vse je postavljeno pod vprašaj, predvsem pa trpita samozavest in lastna vrednost.

V našem vrednostnem sistemu velja, da bomo z delom, predanostjo in prizadevnostjo dosegli želeni cilj. Formula: »znam, zmorem, hočem, naredim« v tem primeru ne deluje. Neplodni pari trčijo ob realnost, v kateri obveljajo drugačna pravila, ki kažejo drugačno sliko: Ni nujno, da bomo z delom in predanostjo zanosili, donosili, imeli zdravega otroka. In tako se samozavest, ki je vezana na uspeh, postavi pod vprašaj. To povzroča veliko frustracijo, ki se izraža kot jeza, žalost, prezir do sebe in partnerja.

 

Lahko težave z neplodnostjo izzovejo resnejše duševne motnje? Kako sicer neplodnost vpliva na duševno zdravje (para)?

Raven stresa je pri parih, ki imajo težave s plodnostjo, dokazano enaka kot pri na smrt bolnih. Gre za test vzdržljivosti. Veliko je neznanega. Strah in anksioznost sta si zelo blizu. Pogosti spremljevalki neplodnosti sta depresija in anksioznost. V tem tesnobnem svetu strahu obstajajo tehnike, ki lahko tesnobo omilijo, da pripeljejo človeka nazaj k sebi. Seveda do rezultatov pridemo postopno – da dosežemo spremembo, lahko traja tudi mesece. Medtem ko medicinsko zdravljenje plodnosti pogosto pomaga posameznikom in parom zanositi, je lahko za ljudi, ki (še) niso zmožni razmnoževanja, a si tega želijo, psihoterapija koristen način za delo z občutki žalosti, tesnobe, skrbi in drugih čustev, ki se ob tem pojavijo. Prav tako lahko pomaga parom, da se lažje ukvarjajo z občutki krivde ali jeze, ki se lahko pojavijo med partnerjema, kadar je neploden oz. ima zmanjšano plodnost eden od partnerjev. Psihoterapija lahko prav tako parom pomaga razmišljati o tem, kako nadaljevati na tej »poti k otroku« – se bosta odločila za posvojitev, za zdravljenje plodnosti, umetno oploditev, nadomestno starševstvo ali celo ločitev.

 

Kako parom kot terapevtka pomagate? Kako poteka terapevtski proces?

Rešitve morajo biti osredotočene tako na telo kot na um. Pare naučimo »zdravega egoizma«: skrbi zase, razumevanje relacij – odnosov v družini, postavljanja razmejitev. Četudi ukvarjanje z neplodnostjo zasede večino časa in energije, je zelo pomembno, da si posameznik vzame čas za pogovor s partnerjem, s prijatelji, z družino. Odločilno je zavedanje, da je tukaj še življenje, ki je za tem. Spomniti se je treba kvalitet in radosti, ki jih je življenje imelo prej. Za ohranjanje notranjega ravnotežja pa največ lahko storimo sami. Tudi tako, da se odločimo za pomoč terapevta.

 

Foto: Osebni arhiv

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Stres lahko celo podvoji tveganje za neplodnost

Pogovarjali smo se z Aljo Stvarnik, specialistko zakonske in družinske terapije, družinsko mediatorko in doktorandko zakonske in družinske terapije na...

Težave z zanositvijo lahko nemalokrat vodijo tudi do razpada partnerske zveze

Pogovarjali smo se z Aljo Stvarnik, specialistko zakonske in družinske terapije, družinsko mediatorko in doktorandko zakonske in družinske terapije na...