Trema pred nastopom

Trema pred nastopom

Pred vsakim pomembni dogodkom, nastopom običajno vsi ljudje čutimo napetost, ki ji rečemo trema. Trema se navadno pojavi pred pomembnimi dogodki, kjer bo naše vedenje ocenjevano. Naj si bodi javni nastop, kontrolna naloga, televizijski govor, predstavitev seminarja, glavna vožnja, športna tekma ali katera druga za posameznika pomembna situacija.

Kaj pravzaprav je trema? Trema je oblika strahu in tesnobe in je povezana z dvomom in skrbjo o tem, ali bomo uspeli doseči želeno oziroma ali bomo uspeli uspešno zaključiti dano nalogo. Nekatere raziskave celo poročajo, da je strah pred javnim nastopanjem eden od najpogostejših strahov pri ljudeh.

Trema postane zoprna zaradi neprijetnih telesnih občutkov, ki jo spremljajo. Zanjo je značilno potenje, napetost, tresenje rok, hitro in pospešeno dihanje, hitrejše bitje srca. Pogosto opazimo tudi rdečico na obrazu, suha usta in tresoč glas, ki seveda otežujejo situacije, ki zahtevajo od posameznika govorni nastop. Prav tako je za tremo značilna splošna mišična napetost in tiščanje v želodcu ali prsih. Mnogi športniki pred tekmami poročajo o pogostejši uporabi stranišča. Nekateri gredo na stranišče tudi po sedemkrat in več v neposrednem času pred tekmo. Čeprav je trema neprijetna, je napaka, ki jo radi delamo, da se vse preveč osredotočimo na telesne občutke, ki nas dodatno begajo, višajo dvom, zaskrbljenost, pojavijo se negativne misli. Tako okrepimo vse simptome treme. Posledično upade samozavest, ki je nadvse pomembna za soočanje s stresno situacijo.

Trema sama po sebi ni negativna, ampak je normalen in želen odziv pred pomembni situacijami. Seveda dokler jo je posameznik sposoben nadzorovati in ga simptomi ne preplavijo. Trema omogoča optimalno raven vzburjanja, poveča koncentracijo, budnost in učinkovitost ter dvigne posameznikovo motivacijo. V raziskavah treme pred različnimi pomembnimi dogodki so ugotovili, da so se najbolje odrezali ljudje, ki so čutili rahlo tremo (in ne tisti, ki je niso imeli).

Zavedati se je treba, da je trema vedno povezana s pričakovano prihodnostjo. Če povemo bolj nazorno: Skrbi nas, kaj bo, ko bo, kaj če bo … Med dejansko situacijo pa trema in strah običajno nista nikoli tako visoka, da bi popolnoma onemogočila nastop posameznika. Zelo redko se zgodi, da bi zaradi previsoke treme posameznik popolnoma »zablokiral med nastopom« ali bi zaradi ekstremne treme ali anksioznosti doživel panični napad. Takih primerov je zelo malo, zato je strah, da bi se nam to zgodilo, popolnoma odveč. Trema v dani situaciji hitro izgine, športnik med tekmo treme ne čuti več, ko študent prične s predstavljanjem seminarja je prav tako kmalu ne opazi več, hitro nato izgine tudi tresoči glas in zvijanje v želodcu.

Seveda pred vsakim pomembnim dogodkom ne čutimo treme in to še ne pomeni, da nismo dovolj pripravljeni. Trema pred dogodkom je odvisna od številnih dejavnikov. Odvisna je od same pomembnosti dogodka ter od zahtev, želja in pričakovanj okolice in posameznika. Stopnja treme je pogosto pogojena z osebnostnimi lastnostmi posameznika. Nekateri posamezniki so že na splošno v življenju bolj anksiozni in s tem podvrženi tremi. Predvsem pa na obvladovanje in doživljanje treme vplivata samozavest posameznika in občutek kontrole nad dogajanje. Bolj ko je človek prepričan, da ima stvari pod kontrolo in da jih bo uspešno obvladal, nižja bo trema in bo obsegala okvir »pozitivne« treme.

Zatorej naredimo uslugo sebi in svoji tremi ter jo sprejmimo kot indikator pripravljenosti in ji ne namenjajo toliko pozornosti, da bi jo spodbujali in da bi bila vir dodatnih skrbi in dvomov. Tudi vrhunski športniki, glasbeniki ali predavatelji pred javnim nastopom čutijo tremo, čeprav so morda navzven videti odločni in samozavestni. Če bi jih vprašali, kako se počutijo neposredno pred dogodkom, bi našteli vse simptome, o katerih smo govorili, le v blažji obliki. A te simptome ignorirajo, jih ne interpretirajo kot škodljive in skupaj z njimi uspešno izvedejo nastop.

 

Foto: sxc.hu