Uporaba hipnoze v športu

Pojem hipnoza marsikoga še vedno asociira na različne oblike odrske hipnoze, kjer je hipnotizer pripravil posameznike k izvajanju različnih smešnih in nerodnih situacij. Ravno na ta račun se je razvil mit o hipnozi kot o nečem skrivnostnem. Odrski hipnotizerji so se predstavljali kot mogočni mistiki, morda celo čarovniki, ki lahko s posameznikom manipulirajo kot z marioneto. Seveda pa so to popolnoma zmotna prepričanja. Zakaj je hipnotizer imel takšno moč nad posamezniki, bi lahko še dodatno razpravljali, a dejstvo je, da posameznik tudi v hipnozi nikoli ne bi naredil stvari, ki jo na kakršenkoli način moralno zavrača. Najpogostejši predsodek pred hipnozo je ravno ta, da bo posameznik izgubil nadzor nad seboj, kar pa ne drži. Danes hipnoterapevti odrske hipnoze ne uporabljamo, saj preko sodelovanja s posameznikom želimo, da s pomočjo hipnoze skupaj dosežemo določene terapevtske cilje, ki so posamezniku v pomoč.

Kaj sta hipnoza in hipnoterapija?

Hipnotično stanje ali stanje transa je posebno stanje zavesti, za katerega so značilni: Usmerjena pozornost in koncentracija, povečana je posameznikova sugestibilnost oz. dojemljivost, hkrati pa je zmanjšana zunanja zavest. Za stanje hipnoze je značilna tudi intenzivna in globoka sproščenost. V hipnozi torej ne spimo, kot je sprva veljalo, ampak smo zelo sproščeni in izklopimo zunanje dražljaje, naša pozornost pa je ozko notranje usmerjena.

Medicinska hipnoza je znanstvena metoda, s katero vpeljemo posameznika v stanje hipnoze, v kateri je posameznik bolj dovzeten za terapevtove (psihologove) sugestije. Hipnoza sama po sebi ni terapija, ampak metoda, ki lahko dopolnjuje različne terapije. O hipnoterapiji torej govorimo, ko spoznanja drugih terapij in paradigem prenašamo na klienta v stanju hipnoze.

Hipnoza je učinkovita metoda pri kontroli oz. odpravljanju neželenih navad (grizenje nohtov, kajenje), pri anksioznih in paničnih motnjah ter fobijah in strahovih. Prav tako se kaže kot učinkovita pri odstranjevanju bolečine in pri čezmerni telesni teži (pretiranem hranjenju). Hipnozi moramo priznati tudi močan relaksacijski učinek, prav tako pa z njeno pomočjo izrazito izboljšamo zmožnost predstavljanja, zato jo pogosto uporabljamo tudi v psihologiji športa.

Hipnoza v športu

Hipnoza se v psihologiji športa zadnjih 50 let uporablja kot ena od učinkovitih metod za intenzivno sproščanje, izboljšanje pozornosti in koncentracije ter za psihično pripravo na tekme. Hipnozo v športu lahko uporabljamo kot mentalni trening, za višanje samozavesti, odstranjevanju strahov, pri utrjevanju tehnične in taktične izvedbe nastopa na tekmi, za odstranjevanje morebitnih bolečin ter pri korekciji misli.

S pomočjo pozitivnih hipnotičnih sugestij poskušamo izgrajevati in zviševati športnikovo samozaupanje in samozavest pred tekmami, saj je športnik v tem stanju izredno dojemljiv za psihologova navodila in sugestije. Uporabljajmo jo tudi pri premagovanju negativnih misli, predvsem v smislu spominjanja preteklih napak in s tem povezanih slabih občutkov, zaskrbljenosti in dvomov. Poleg naštetega je hipnoza tudi dober trening vzdrževanja koncentracije, predvsem pa dobra tehnika za kontroli misli. Vemo, da so športnikove misli eden od najpogostejših distrakotorjev, ki rušijo njegovo osredotočenost na tekmo.

V stanju hipnoze poskušamo pri športniku izzvati spomine na pretekle dobre tekme, nastope in treninge ter s pomočjo posthipnotičnih sugestij ta pozitivna čustva in misli sidrati v spomin.

Primeri sugestij: »Ko bom stisnil pesti, bom samozavesten in odločen.«
                        »Ko si bom zavezal drsalko, bom popolnoma sproščen.«
                        »Ko bom pred startom dvakrat globoko vdihnil, se bom nasmejal in začel uživati v
                        nastopu.«
                        »Vsakič, ko mi bo v misli priletela slika preteklega slabega nastopa, bom le pogledal
                        v tla in se spomnil svojih dobro izvedenih vaj.«


V stanju hipnoze je zaradi izločenosti zunanjih dražljajev in velike koncentracije tudi močno povečana športnikova predstavljivost. Tako lahko športnik vizualizira določene tehnične in taktične zamisli ter se pripravi na stresni dogodek (tekmo). Pri mentalnem treningu v stanju hipnoze športnik vizualizira prihod na tekmo ter občutke in misli, ki se pojavljajo. Poskuša predvideti čim več dejavnikov, ki bi lahko vplivali na kakovost njegovega nastopa na tekmi. Kot posledica misli na tekmo se ob tem navadno tudi zviša napetost, zato lahko športniki to napetost sproti zmanjšujejo. Poleg vizualizacije, ki viša verjetnost dobrega nastopa na tekmi, znižamo tudi previsoko stopnjo napetosti, ki bi se lahko morebiti pojavila pred tekmo.

Sprva je v mentalnem treningu smiselno uporabljati hipnozo, kjer psiholog športnika vodi skozi različne vaje in mu podaja pozitivne sugestije, pozneje pa športnike spodbujamo, da začnejo samostojno uporabljati avtohipnozo. To je pomembno zato, da se bodo znali v času pred tekmo umiriti in ustrezno pripraviti na nastop.

Športnik ima lahko od uporabe hipnoze kot sestavnega dela mentalnega treninga veliko koristi, še posebej če jo izvaja skupaj s športnim psihologom, ki pozna zakonitosti hipnoterapije. Najbolj pomembno pa je, da imata športnik in psiholog dobro razvito terapevtsko alianso in zaupen odnos, saj se bo tako športnik prepustil psihologu in se njegovim sugestijam ne bo zoperstavljal. Seveda pa učinkov hipnoze ne smemo preceniti, saj to ni edina tehnika, ki jo uporabljamo v psihologiji športa. Bistveno je, da športnik in psiholog preko skupnega sodelovanja izbereta ustrezne psihološke tehnike in metode za delo ter se tako približata fenomenu optimalnega nastopa na tekmi.

 

Eva Kovač, uni. dipl. psih.

Foto: Freedigitalphotos.net