Vzemimo si čas za svoje telesno in duševno zdravje

Vzemimo si čas za svoje telesno in duševno zdravje

Sabina Prah je univerzitetna diplomirana psihologinja in edukantka kognitivno-vedenjske psihoterapije ter soustanoviteljica psihoterapevtskega društva Izbira. Pri svojem terapevtskem in svetovalnem delu se osredotoča predvsem na depresivne in anksiozne motnje,sproščanje,čuječnost, samopodobo, samozavest, asertivno komunikacijo in travmatične izkušnje. Pred kratkim je izdala tudi prav poseben priročnik za sproščanje z naslovom Predihajmo stres, ki se od ostalih priročnikov s podobno tematiko razlikuje predvsem po svoji praktični naravnanosti. Z njegovo pomočjo lahko namreč čisto vsak, ki se sooča s stresom, pridobljeno znanje preko številnih vaj in priloženih zgoščenk z lahkoto prenese v prakso.

 

Sabina, na katerem področju kot psihologinja in edukantka psihoterapije najbolj intenzivno delujete? Katero področje vas najbolj zanima?

Pri svojem psihološkem in terapevtskem delu se najpogosteje srečujem z anksioznimi motnjami, kot so panični napadi, fobije, socialna anksioznost, pa tudi z obsesivno-kompulzivno motnjo, travmatičnimi izkušnjami, s stresom povezanimi motnjami. Zelo me zanima tudi področje pozitivne psihologije, v smislu krepitve samozavesti in lastnih virov moči. Naj povem še, da se v terapiji vse bolj poudarja tudi pomen čuječnosti kot stika s seboj in svojim doživljanjem, kar v svoje delo s klienti vnašam tudi sama.

 

Katere so največje in najpogostejše težave sodobnega posameznika kar zadeva duševno zdravje?

Zdi se mi, da današnji posameznik vse preveč hiti. Tako v mišljenju kot v vedenju. Že takoj, ko se zjutraj zbudi, začne razmišljati o tem, kaj ga tisti dan čaka in kaj vse mora postoriti. Lahko gre za zahteve iz zunanje okolice ali pa za neke lastne zahteve, ki jih je preko odraščanja ponotranjil in so postale del njega.

V naši družbi dajemo velik poudarek storilnosti, ki je zelo cenjena in nagrajevana. In če se posameznik za trenutek ustavi, da zadiha ali da preprosto ne počne nič, se hitro pojavi občutek krivde. Posledično se zelo pogosto zgodi, da pride do pojava anksioznih ali depresivnih motenj, ki so v sodobnem času daleč najbolj razširjene. Lahko pa pride tudi do izgorelosti, stanja, ko telo preprosto obleži.

Do slednje pride prav zaradi prepričanja, da nekaj moramo. Posameznik se tako izjemno angažira v delavnosti, produktivnosti, da si ne vzame časa zase, za lastno regeneracijo. V bistvu se ves čas ukvarja z dejavnostmi, ki ga morda ne napolnjujejo dovolj. Posledično postaja vse bolj izčrpan, utrujen, lahko se pojavijo tudi težave s spanjem, s koncentracijo, odločanjem, učinkovitostjo, pogoste so tudi težave v medosebnih odnosih.

 

Pred kratkim ste izdali priročnik o sproščanju z naslovom Predihajmo stres. Komu je priročnik namenjen?

Priročnik je nastal na podlagi dela s klienti, ki imajo številne simptome anksioznosti in depresije v smislu motenj spanja, teka, utrujenosti in podobnega, kar jih ovira pri njihovem vsakdanjem življenju.

Priročnik sem tako v prvi vrsti napisala zanje, seveda pa je lahko v pomoč tudi vsem ostalim, ki se srečujejo z različnimi stresorji in so zaradi tega preobremenjeni. Priročnik namreč uči bolj objektivnega načina mišljenja in konstruktivnega vedenja, ki vodita v večje zadovoljstvo in kakovost življenja.

 

Od kod želja/potreba, da slovenski javnosti/bralcem ponudite prav take vrste priročnik?

Glede na to, da se z napetostjo srečuje večina ljudi, se mi zdi vsak priročnik s področja sproščanja več kot dobrodošel. Ta priročnik pa predstavlja poseben doprinos zato, ker vsebuje veliko praktičnih vaj, s pomočjo katerih posameznik pridobljeno znanje prenese v svoje vsakdanje življenje.

Vaje so namenjene samoraziskovanju, aktivnejšemu učenju, ustvarjanju novih načinov mišljenja in vedenja. Pri svojem delu izhajam iz kognitivno-vedenjske psihoterapije, ki je zelo strukturirana, edukativna in aktivna za klienta v smislu izpolnjevanja delovnih listov, usvajanja novih načinov mišljenja, vedenja, prakticiranja tehnik sproščanja. Na tak način sem poskušala vsa ta gradiva zbrati in jih ponuditi čim širšemu krogu bralcev.

 

Kako ste zasnovali sam priročnik? Katere informacije bodo bralci našli v njem?

Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem, vsebinskem delu so predstavljene bolj teoretične vsebine o stresu in simptomih stresa. Predstavljen je tudi kognitivno-vedenjski model obvladovanja stresa. Ta model uči, da se lahko sprostimo, če si pomagamo z miselnimi in vedenjskimi tehnikami sproščanja.

V drugem delu pa so nazorno opisane in predstavljene posamezne tehnike sproščanja, od dihalnih tehnik, kot je na primer trebušno ali barvno dihanje, postopnega mišičnega sproščanja, miselnih tehnik sproščanja, kot so imaginacije in vizualizacije, do hitrih oblik sproščanja, ki jih lahko uporabimo takrat, ko nimamo časa za bolj poglobljeno sproščanje.

Priročniku sta priloženi tudi dve zgoščenki s posnetki nekaterih tehnik sproščanja, saj ugotavljam, da se posameznik navadno bolj sprosti, če ga skozi posamezno tehniko nekdo vodi in usmerja.

 

Kakšna je dodana vrednost priročnika? Po čem se vaš priročnik loči od priročnikov s podobno tematiko, ki že obstajajo na trgu?

Morda mu to dodano vrednost dajejo ravno vse prej omenjene vaje, na primer obrazec za beleženje negativnih avtomatskih misli ali dnevnik aktivnosti, ki posameznika spodbujajo, da vse naučeno tudi aktivno vključi v svoje življenje.

 

V kolikšni meri in na kakšen način stres vpliva na naše življenje (in njegovo kakovost)?

Stres je stanje porušenega notranjega ravnovesja. Poudariti moram, da ljudje zelo različno dojemamo različne vire stresa. Vse je odvisno od naše interpretacije situacije in ocene lastnih sposobnosti za spoprijemanje z njo.

V kolikšni meri lahko brez negativnih posledic shajamo s temi stresorji, je po drugi strani odvisno tudi od naših osebnostnih lastnosti, na primer osebnostne čvrstosti. Zanjo je značilen pogled na stres kot na del življenja, kot priložnost za rast in razvoj.

Sicer pa stres vpliva na vse ravni našega bivanja, in sicer na naše misli, čustva, telo in vedenje. Kadar smo stresu izpostavljeni dlje časa, se lahko razvijejo številna bolezenska stanja, na primer anksioznost, depresija, kronična utrujenost, razjede na želodcu, astma, alergije, celo rakava obolenja.

 

Pa se ljudje na splošno znamo učinkovito soočati s stresom (glede na vaše izkušnje in opažanja)?

Glede na to, da se name obrača največ posameznikov s tovrstnimi težavami, moram reči, da le redko. Posameznik pogosto ostaja pasiven ali se s stresom sooča na nekonstruktiven način, to pomeni, da zelo pogosto simptome preobremenjenosti prezre, lastnega doživljanja ne sprejme ali pa razbremenitev išče na neke nezdrave načine, na primer v hrani, drogah, kajenju, preko umika v delo ... Tako je vedno manj v stiku s seboj in drugimi ljudmi, kar ga v spirali vleče vse bolj na dno.

 

Kakšno je učinkovito soočanje s stresom?

Če stres ocenimo kot izziv, kot neko priložnost, s katero se bomo zmogli konstruktivno spoprijeti, potem obstaja večja verjetnost, da se bomo s situacijo soočili in stresor premagali. Če pa stresor ocenimo kot grožnjo, je večja verjetnost, da nas bodo preplavili neprijetni občutki, neprijetna čustva ... V tem primeru obstaja je bolj verjetno, da bomo ostali pasivni. Optimalno je, da se s stresorjem soočimo, da zbiramo informacije, da načrtujemo in gremo v primernem trenutku tudi v akcijo.

Spremljajočo čustveno tesnobo lahko uravnavamo s pogovorom, miselnimi in vedenjskimi sproščanja. Telo pa umirimo s prej naštetimi formalnimi tehnikami sproščanja ter seveda na druge načine, ki so nam blizu, na primer s športom, sprehodom, igro, ustvarjanjem ... Načinov je ogromno, od nas pa je odvisno, ali si bomo vzeli čas zase ter za svoje duševno in telesno zdravje ali ne. Izbira je torej naša.