Zakaj formula "Hujšanje = manj hrane + več gibanja" ne deluje?

Zakaj formula

Začaran krog  »dieta – razočaranje – nova dieta« je poznan marsikomu. V primeru bolj restriktivne diete, morda podprte še s povečano telesno aktivnostjo, se nam morda uspe znebiti nekaj odvečnih kilogramov, kateri pa se po končani dieti kaj kmalu vrnejo, velikokrat celo v družbi dodatnih. Razočarani zaradi neuspeha, morda obupamo in v tolažbo pojemo še kakšno tortico več, čez nekaj časa pa spet beremo o novi dieti, ki obeta boljše, dolgotrajnejše rezultate.

Vsi, ki se bojujejo z odvečnimi kilogrami, najverjetneje zelo dobro poznajo pravila o zdravi prehrani, o vsebnosti kalorij v posameznih živilih ter o nujnosti telesne vadbe za izgubo odvečnih kilogramov. Vsem je torej dobra znana formula »hujšanje = manj hrane + več gibanja«, ki naj bi prinašala zmago v boju z odvečno težo. Kaj gre torej narobe?

Prvič, premalo je poudarka na dejstvu, da ne gre za spremembo, ki bo trajala nekaj tednov ali v najboljšem primeru, nekaj mesecev, temveč je za izgubo odvečnih kilogramov in ohranjevanje želene telesne teže potrebna dolgoročna sprememba življenjskega sloga. Ki pa seveda ne sme biti v stilu zelo restriktivnih diet, ki izključujejo določena živila ali pa celo makroživila (npr. ogljikove hidrate), kar je na dolgi rok preveč omejujoče za vsakdanje življenje, preveč izčrpajoče za psiho in telo ter tudi nezdravo. Če želimo svoj življenjski stil spremeniti dolgoročno in korenito, moramo postopoma uvajati manjše spremembe, katere pa so v skladu z našim siceršnjim delovanjem in do katerih ne čutimo prevelikega odpora. V kolikor obožujemo čokolado in sovražimo tek, moramo pričakovati, da odločitev o tem, da ne bomo več jedli čokolade in tekli petkrat tedensko, ne bo držala dolgo. V kolikor pa se odločimo prepoloviti količino čoklade, ki jo pojemo ter se vključimo na plesni tečaj, ki nas že dolgo mika, bomo verjetno poželi večji uspeh.

Drugič, premalo se poudarja najpomembnejši element pri uvajanju sprememb in vztrajanju pri njih – motivacija. Gre za povsem psihološki proces, ključen dejavnik vsakega našega dejanja. Potrebi po hrani in počitku sta dve izmed najmočnejših bioloških komponent motivacije, pri izgubljanju telesne teže pa moramo iti v nasprotno smer, se pravi se nekako »boriti proti naravni motivaciji«, kar seveda močno otežuje celotni proces. Potrebujemo zelo močan odgovor na vprašanje »zakaj želimo izgubiti težo«, da bi premagali začetne težave ob spreminjanju svojih navad, sistem nagrajevanja, da bi lahko vztrajali in psihično stabilnost in moč, da bi spremembe končno postale del našega življenja in ne nekaj, za kar se moramo stalno truditi in ob čemer se pojavlja psihični odpor.

Tretjič, le redko se omenja, da k povišanju telesne teže ali k onemogočanju izgubljanju le-te zelo pogosto in pomembno prispevajo psihične dejavniki oziroma težave (npr. stres, depresija, anksioznost, nezadovoljstvo, travmatične izkušnje, disfunkcionalna prepričanja...). Dalj časa trajajoča neprijetna čustvena stanja lahko vodijo v prenajedanje ali čustveno prehranjevanje (ko hrana služi kot orodje za tolažbo, utišanje jeze, premagovanje dolgčasa...), nekateri pa ugotovljajo tudi, da jim prekomerna teža prinaša občutek varnosti ter jim v psihološkem smislu nudi nekakšen "ščit" pred zunanjim svetom.

Razlogov za to, da je formulo »hujšanje = manj hrane + več gibanja« potrebno razširiti v »hujšanje = manj hrane + več gibanja + motivacija+ osebnostna sprememba«, je še več, zato je pri procesu sprememb v smeri izgubljanja odvečne telesne teže, ključna psihološka podpora in obravnava. V tujini je tovrsten pristop vse bolj razširjen, psihološkim in psihoterapevtskim vplivom in pomoči ob hujšanju je namenjena vedno večja pozornost. V Sloveniji je na voljo program »Psihodieta«, nov, inovativen program za zmanjšanje ali ohranjanje telesne teže, ki poudarja ter spodbuja  proces motivacije in psihološki vidik izgubljanja telesne teže ter uporablja psihoterapevtske tehnike in metode za osvetlitev in odpravo psiholoških vzrokov za pridobivanje oziroma ohranjanje odvečne telesne teže. Vsebina programa zajema tudi področje prehranjevanja (kjer dobimo odgovore na vprašanja zakaj diete ne delujejo, kako prepoznamo in zaustavimo čustveno prehranjevanje in prenajedanje, kateri način prehranjevanja nam ustreza, kako se motiviramo za dolgoročno spremembo v prehranjevanju...)in področje telesne aktivnosti  (obravnava vzrokov odpora pri telesni aktivnosti, kakšna telesna aktivnost bi nam najbolj ustrezala, kako ohranjati motivacijo za telesno aktivnost...).


Več informacij o programu si lahko preberete na tej povezavi ter se odločite za vključitev v naslednjo skupino, ki bo s srečanji pričela 1.10.2015. Program vodi Alja Fabjan, certificirana integrativna psihoterapevtka.

 

Kategorije

Rubrike

Preberite še

Alja Fabjan - integrativna psihoterapevtka in doktorandka Zakonske in družinske terapije

Začaran krog  »dieta – razočaranje – nova dieta« je poznan marsikomu. V primeru bolj restriktivne diete, morda podprte...