Shizofrenija

Tipični simptomi shizofrenije
Ljudje slišijo ali vidijo stvari, ki jih ni (halucinirajo).
Glasovi, ki jih slišijo, jih lahko obtožujejo groznih reči (lahko mislijo, da so komu naredili kaj zelo hudega ali pa da so odgovorni za določen dogodek).
Ljudje lahko razvijejo določena (neutemeljena) prepričanja (na primer, da jim hočejo škodovati ljudje, ki vozijo določeno bravo avtomobila).
Pogosto so brez motivacije za karkoli; zelo pasivni.
Težko se zberejo in imajo težave z abstraktnim mišljenjem.
Imajo težave s spanjem.
Njihovo razpoloženje niha.
So anksiozni.
Pogosto se nenavadno vedejo, neprimerno oblačijo, … zato imajo težave z vključevanjem v družbo.

 

Kaj se shizofrenija?
Shizofrenija je možganska motnja, za katero so značilni različni simptomi, ki lahko močno vplivajo na posameznikovo razmišljanje in delovanje. Gre za dolgotrajno, ponavljajočo se motnjo – nekateri simptomi sčasoma poniknejo in se potem spet pojavijo.
Vzroki za nastanek shizofrenije še niso pojasnjeni, večina znanstvenikov pa misli, da shizofrenija nastane zaradi ene ali več težav pri razvoju možganov in posledično nevrokemičnih neravnotežjih.
Ljudje, ki zbolijo za shizofrenijo, težko razlikujejo resnično od neresničnega. Pogosto halucinirajo. Prav tako težko nadzorujejo svoja čustva in imajo težave v odnosih z drugimi.
Za shizofrenijo tekom življenja zboli vsak stoti človek. Bolezen ne razlikuje med spoloma in rasami. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom, lahko pa tudi pri otrocih in odraslih v zreli dobi. Pri moških se navadno pojavi prej kot pri ženskah, in sicer med 15. in 25. letom. Shizofrenija sicer ni dedna bolezen, se pa v nekaterih družinah pojavlja pogosteje.
Žal okrog shizofrenije obstaja še veliko tabujev, predvsem zaradi pristranskega prikazovanja v medijih.

 

Diagnoza
Zelo pomembno je, da oseba, ki trpi za shizofrenijo, čim prej obišče primernega specialista. Ta bo preveril, če simptomi morda niso posledica prikrite telesne bolezni (možganski tumor, epilepsija, zastrupitev z drogami).
Strokovnjak se mora z osebo dobro pogovoriti in proučiti njeno zgodovino, šele nato lahko postavi diagnozo. V začetni fazi je pogosto potrebno bolnišnično zdravljenje.

 

Zdravljenje
Zdravljenje z antipsihotiki
Za zdravljenje shizofrenije se uporabljajo antipsihotiki, ki uravnavajo neravnovesje v možganih. Bolniki se ne odzivajo na vse vrste antipsihotikov enako, zato je včasih potrebno več časa, da zdravnik najde najprimernejšo vrsto zdravila za bolnika.
Pomembno je, da bolniki, četudi se počutijo bolje, ne opustijo zdravljenja. Na začetku nejemanja zdravil sicer še ne občutijo poslabšanja stanja. Čez nekaj tednov ali mesecev pa pride do živčne napetosti, nesproščenosti in nenadnega pojava nespečnosti.
Zdravljenje shizofrenije je v zadnjih letih zelo napredovalo. Uspešno naj bi se pozdravila kar tretjina bolnikov, ki je doživela prvo epizodo bolezni. Tretjina bolnikov se jih nauči živeti z boleznijo, potrebujejo pa nekaj več pomoči in podpore bližnjih. Načeloma so popolnoma samostojni. Pri približno 10 % bolnikov pa se stanje bolezni žal ne izboljša.
 
Psihosocialno zdravljenje
Psihosocialno zdravljenje je pri zdravljenju shizofrenije zelo pomembno in združuje psihološko zdravljenje, socialne pristope in kombinirane pristope, ki so še posebej koristni pri samozavesti in pridobivanju določenih veščin, ki jih bolnik ni nikoli pridobil ali pa jih je zaradi bolezni izgubil.
Psihosocialno zdravljenje vključuje trening socialnih veščin, različne vrste svetovanj in pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih. Pri zdravljenju shizofrenije se je kot zelo učinkovita izkazala kognitivno-vedenjska terapija, s katero bolnik spreminja miselne vzorce.
Zelo učinkovita je kombinacija obojega – psihosocialnega zdravljenja in zdravljenja z antipsihotiki.

 

Pomembno
Pri zdravljenju ima pomembno vlogo tudi podpora skupine in bližnjih. Zato je njihovo sodelovanje tako zelo pomembno.
Bolnik naj nikoli samovoljno ne prekinja zdravljenja, ampak naj upošteva zdravnikova navodila.